V dneh, ko praznujemo sedemdesetletnico zmage v drugi svetovni vojni, je politika in z njo del prebivalstva, ki slepo sledi eni ali drugi strani, razdeljena kot še nikoli. Če v skoraj tri četrt stoletja nismo razčistili, kdo ima prav in kdo ne, potem je verjetnost, da bomo kdaj, zelo majhna. Žalostno je, da je zaradi dveh oseb, ki razdvajata državljane, v krču vsa država in se na ta račun celo nabirajo politične točke.
Čas nepredstavljivih razmer
Tistega časa pred sedemdesetimi leti si nihče od nas, ki ga nismo doživeli, ne more predstavljati. To je bil čas, ki ga zdaj na srečo poznamo samo še prek televizijskih posnetkov. Čas vojne je čas posebnih razmer. Čas, ko se v človeku prebudi občutek za preživetje, kot ga ne poznamo več. Takrat človek stori dejanja, ki jih sicer ne bi nikoli. Tistega maja, ko se je vse končalo, ko naj bi zavladala veselje in sreča, žal ni bilo tako. Povojni zločini so marsikoga pahnili v brezno in jamo, čeprav bi moralo biti najhuje že zdavnaj mimo. Sovraštva ni bilo možno kar tako izbrisati in brez tega bi bila morda danes situacija drugačna. A ni. In tudi zato smo tam, kjer smo.
Dva voditelja
Stalno sovraštvo se kot plevel drži zakoreninjeno v srcih Janeza Janše in Milana Kučana. Obmetavanje z ene in druge strani kroji slovenski politični prostor že dolgo časa. Na račun sedemdeset let stare zgodovine se celo nabirajo politične točke. Čeprav bi že bil čas za roko sprave, žal ni prave volje, da bi se to lahko zgodilo. Na eni strani Janez Janša za vsako malenkost krivi Milana Kučana in levico. Neprestani pogled nazaj Janši onemogoča jasen pogled naprej v prihodnost. Tudi ob vseh zadnjih dogajanjih okoli zadeve Patria ne slišimo drugega kot obtožb, povezanih s preteklostjo. V enem od zadnjih govorov je celo potegnil povezave med gospodarsko krizo in afero Patria, zaradi katere naj bi po njegovih besedah Slovenija izgubila desetino BDP-ja. Na drugi strani Milan Kučan večino časa molči, a kljub temu občasno vrne provokacijo Janši. Tako je na proslavi v soboto na Trgu republike, kjer je bil slavnostni govornik, dejal: »Ne moremo si privoščiti, da bi nas delitve iz minulih časov delile še za danes in jutri. Pieteta do žrtev zahteva, da ne bijemo političnih in ideoloških bitk prek njihovih grobov. Nasprotno. Terja voljo in sposobnost za preudarne in odgovorne besede in dejanja.« Vsaj eden od njiju si želi mračno obdobje pustiti v preteklosti in pogledati v svetlo prihodnost.
Razočaran tudi Ivan Oman
Nad Janšo je razočaran tudi starosta slovenske osamosvojitve Ivan Oman, ki je nedavno dejal: »Dokler bomo imeli voditelja desnice, kot je zdaj, je levici zmaga zagotovljena.« V politiki bodo vedno nasprotniki, čeprav bi bilo nujno sodelovanje za boljši jutri vseh državljanov. Morda pa kdaj doživimo tudi to. Vsekakor se moramo najprej zavedati, da je zgodovina takšna, kakršna je. Da smo zaradi vseh in ne samo nekaterih dogodkov danes tam, kjer smo. Imamo svojo državo in smo del evropske zgodbe. Lahko smo ponosni in na tem gradimo svojo prihodnost, ne pa na grobovih tisočih, ki so umrli za našo prihodnost. Ob tem je žalostno, da smo odpustili Nemcem in Italijanom, ne moremo pa odpustiti svojemu sosedu.
