Vedno znova se pojavljajo nove in nove. Za vse je značilen podoben scenarij – prefrigane združbe se postavijo v vlogo odrešitelja in posameznikom, ki nujno potrebnega denarja ne morejo dobiti v banki, ponudijo posojilo. Ljudje v stiski pristanejo na oderuške obresti, samo da dobijo denar. Pristanejo tudi na neverjetno škodljive pogodbe in na najnizkotnejše pogoje odplačevanja, kar jih na koncu lahko pripelje celo do izgube premoženja.
Načrtovano razlaščanje Prekmurcev! Že na prvi pogled se vidi, da je s tem posojilom nekaj hudo narobe. Preprost laičen izračun pokaže, da so bile obresti skoraj 20-odstotne, ob tem, da v Sloveniji veljajo za oderuške že več kot 12-odstotne obresti letno. A v zadevi Ritlop, pa tudi v drugih zadevah Raiffeisenbank St. Stefan, te nadoderuške pogodbene obresti ne igrajo najpomembnejše vloge. Zagovornica številnih oškodovancev iz Prekmurja Vera Krivec trdi, da gre za načrtno in vodeno razlaščevanje slovenskih kreditojemalcev in poceni odkup njihovega premoženja. »Renato Ritlop je samo eden od okoli tisoč Slovencev, ki so jih slovenski posredniki zvabili v past avstrijske Raiffeisenbank St. Stefan. Posle so s pomočjo slovenskih odvetnikov in slovenskih posrednikov, ki so sodelovali pri pridobivanju posojil, nastavili tako, da so pripravili ustrezno dokumentacijo, ki je ustrezala našim zakonom. Skupaj z direktorjem banke Avgustom Walterjem so nato od nevednih Slovencev, ki niso več zmogli odplačevanja, po polovični ceni sami odkupili zastavljeno premoženje s svojim podjetjem, ki so ga ustanovili v Sloveniji. Tako so ti ljudje, ki že v Sloveniji niso bili kreditno sposobni, postali lahek plen zamudnih obresti in izvršb, ki so bile pripravljene z notarskimi zapisi, ki pri nas veljajo kot sodbe in jih ni mogoče spremeniti. Slovenski odvetniki so kot pooblaščenci avstrijske Raiffeisenbank St. Stefan z zlorabo slovenske zakonodaje na podlagi teh notarskih zapisov pokupili premoženje obubožanih Slovencev. Poleg Slovencev se je v RB St. Stefan trlo Hrvatov, menda naj bi jih po istem vzorcu kot Slovenci najelo kredit kar 20.000.«
Slovenija dopušča avstrijski banki zlorabo zakonov. Koliko je za svoje državljane naredila Slovenija oziroma kakšno zaščito bi lahko pričakovali od nje? »V Sloveniji ni zakonov, ki bi fizičnim osebam lahko preprečili najemanje kreditov. Odgovornost v teh primerih je popolnoma in samo na kreditojemalcih. Ti so imeli v večini podpisane neposredno izvršljive notarske zapise. Te notarske zapise s sporazumom o zavarovanju posojila so sestavili slovenski pooblaščenci po zakonu, ki je to vrsto verodostojne listine dovolil. V tem je bistvo problema in tu se vidi, kako naša država dopušča oderuštvo,« pripoveduje Vera Krivec.
Odplačevanje obresti v nedogled. Vendar pa se vseeno postavlja vprašanje, kako jim je to uspevalo. Medtem ko o Sloveniji težko govorimo kot o pravno urejeni državi, za Avstrijo to vsekakor ne velja. Ali morda za slovenske kreditojemalce avstrijska oziroma evropska zakonodaja ne velja? Vera Krivec zatrjuje, da ne: »RB je ponujala kredite s posebnimi kreditnimi pogodbami za tujce, ki ne veljajo za avstrijske državljane. Te pogodbe vsebujejo nekajkrat višje obresti, pogodbene in zamudne. Če na primer najamete kredit v Sloveniji in ne plačate treh obrokov ali več, banka ugotovi, da ste slabše ocenjeni komitent in pogodbo razveljavi. Sproži sodno izvršbo in od takrat naprej, ne glede na pogodbo, se zaračunavajo zakonske zamudne obresti, ki so predpisane glede na rast inflacije. V pogodbah, ki so jih podpisali slovenski kreditojemalci v Avstriji, so fiksne obresti tudi do 15-odstotne in zamudne petodstotne. Tako ljudje nikoli ne morejo odplačati kredita, ker odplačujejo samo obresti.«
