Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je tako šele proti koncu okrogle mize, ko so ga moderatorji stisnili v kot, vprašanju spet ušel z besedami, da imajo sindikati še veliko rezerv v mednarodnem povezovanju, na način izmenjave izkušenj s preostalimi sindikalisti. Malce blažje stališče je ubrala Lidija Jerkič iz Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI), ki meni, da se združevanju daje prevelika teža, sindikati pa so se že zdaj nehali obnašati kot drug drugemu konkurenčni in začeli med seboj sodelovati.
Zakaj združevanje?
»Sindikati bi bili uspešni, če bi v času krize ustavili padec deleža plač v bruto domačem proizvodu in bi varčevanje obesili na račun kapitala.« Branimir Štrukelj, SVIZ
Ne neprogresivnost sindikatov in študentskega organiziranja je dosledno opozarjal Marko Funkl, ki deluje kot aktivist Gibanja za pravično družbo in dostojno delo. Čeprav Funkl meni, da sindikalizem ni preživeta forma, se morajo sindikati prilagoditi novim dejstvom trga dela, torej pojavu razreda prekarcev. Trenutno zastopajo le interese sindikalnega članstva; Funkl meni, da so pred novo nalogo – sindikalizirati prekarno zaposlene, kar bi pomenilo tudi, da del dohodkov iz članstva preusmerijo k zastopanju tistih, ki nimajo rednih dohodkov, in tako sindikatom ne morejo plačevati članarine. Razdrobljenost sindikatov Funkl sicer razume kot taktiko razbijanja, podobno, kot se to dogaja na trgu dela, kjer so različne oblike dela razbite na delo za (ne)določen čas, honorarno delo, izplačevano prek avtorskih in podjemnih pogodb, ter množico samostojnih podjetnikov, ki delujejo kot ekonomsko odvisne osebe – večino svojih dohodkov torej dobijo iz enega vira.
Glede molka prekarcev so se strinjali vsi prisotni, opozorili so, da tako zaposleni živijo v nenehnem strahu pred izgubo službe in se zato ne upajo izpostavljati. Najbolj radikalna stališča je zastopal Branimir Štrukelj iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), ki je neposredno pozval k združevanju sindikalnih central, s čimer bi po njegovo nastali pogoji za ponovno vzpostavitev zahteve po zviševanju plač. Meni da potrebujemo stavkovni val, ki bi se začel z dobro organiziranim bojem v enem od podjetij zasebnega sektorja, kar bi delovalo kot sprožilec sindikalnega vrenja.
»Redno delovno razmerje mora biti pravilo, začasno pa izjema.« Marko Funkl, aktivist
Štrukelj je nadaljeval, da morajo sindikati preseči okvir, v katerega so bili potisnjeni s tranzicijo in iz katerega so delovali predvsem kot zaščitniki že pridobljenih pravic. Združevanja sindikatov si želi, saj bi tako obrnili trend padanja plač, ki se dogaja kljub temu, da bruto domači produkt narašča, saj si vse večji delež BDP prilašča kapital. Pri tem je bil kritičen do stališč finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je varčeval v času krize, zdaj pa, ko se ta bliža koncu, želi, da varčevanje ostane vsakdanje dejstvo.
