Dogodek je bil dobro obiskan, med potenciali pa so udeleženci izpostavili zeleni turizem in kmetijstvo, pravijo v Zavodu Eko-Humanitatis. Vključenost prebivalstva v načrtovanje in udejanjanje razvoja je predpogoj za to, da se tudi na podeželju ustvarijo delovna mesta in se hkrati varuje narava, je pojasnil Dane Podmenik iz Zavoda Eko-Humanitatis.
Že do zdaj so v zavodu pripravili več delavnic in drugih dejavnosti v smeri povezovanja nevladnih organizacij ter vzpostavili neformalno Mrežo za preporod Istre. Kot namreč ugotavlja Podmenik, na istrskem podeželju deluje več organizacij, ki pa niso bile povezane med seboj. Sad tega povezovanja so tudi že konkretne akcije.
To soboto bodo denimo izvedli čistilno akcijo na območju reke Dragonje. Med potenciali, kot jih vidijo prebivalci podeželja, sta najbolj izstopala zeleni turizem in kmetijstvo, kot poglavitna nevarnost pa je bilo izpostavljeno pomanjkanje sodelovanja med različnimi akterji. Prav povezovanje od spodaj navzgor bo ključnega pomena pri programu LEADER/CLLD v obdobju 2014–2020, ki so ga predstavili v okviru dogodka.
Po opredelitvi prioritet posamezne mikroregije bo treba pripraviti konkretne programe razvoja podeželja, ki morajo biti čim bolj kakovostni. Iz omenjenega programa bo za celotno istrsko regijo na voljo od 1,5 do dva milijona evrov v šestih letih oz. okoli 300.000 evrov letno. Dejavnosti so sicer podprte s sredstvi Finančnega mehanizma EGP 2009–2014, projekt pa podpirajo tudi občini Koper in Piran ter Regionalni razvojni center Koper.
