Od konca petdesetih let deluje v Plečnikovi stavbi Akademskega kolegija. Do osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je razvilo v središče gledaliških raziskav in angažiranega gledališča. Danes je prepoznavno po širokem spektru inovativnih poetik različnih mlajših režiserjev in po fenomenu ansambelske energije, brookovskega pristopa do igre, kjer ne gre za sistem zvezdništva, ampak za igralski laboratorij, v katerem se posamezne bravurozne vloge povezujejo v močno celoto igralskega ansambla.
SMG že v programskem izhodišču, ki ga je oblikovala njegova ustanoviteljica Balbina Battelino Baranovič, nikoli ni bilo povsem zavezano mlajšemu občinstvu. Vseeno se je v drugi polovici sedemdesetih let, v času umetniškega vodenja Dominika Smoleta in z uprizoritvijo »pisljivega teksta« Dušana Jovanovića Žrtve mode bum–bum zgodil izrazit programski obrat, v katerem so glavnino repertoarja začele zapolnjevati predstave, namenjene starejšim obiskovalcem. Prestrukturiralo se je v gledališče, ki je začelo interdisciplinarno povezovati mejne gledališke raziskave s tematizacijo politične subverzivnosti. SMG si tako še danes v svojih predstavah prizadeva tematizirati univerzalne paradokse civilizacije, njegov program temelji na problematizacijah novih časov in prostorov. Vztrajno razvija kod nove gledališke prakse, novih vizualnih paradigem, novih pogledov na klasiko, moderno in postmoderno.
Zgodba Slovenskega mladinskega gledališča se po mnenju Andreja Jakliča »bere kot zelo dinamičen žanrski roman z vsebinskimi elementi, ki ga hkrati tudi že presegajo in nadgrajujejo«. Vizionarstvo ustanoviteljice Balbine Baranovič, ki se napaja v aktualnih gledaliških tokovih in razumevanju gledališča kot prostora raziskovanja zgolj »mladinske« oblike, zdrži do sredine sedemdesetih. Obrat prinesejo nove vsebine, ki začnejo loviti aktualno družbeno dogajanje in nagovarjajo odraslo občinstvo. Osemdeseta leta, ko gledališče ob direktorju Petru Joviću umetniško vodi Dušan Jovanović, za njim pa Ivo Svetina, so čas odkrite opozicije tedanjega političnega dogajanja, pomenijo pa tudi estetski preboj SMG v prostoru nekdanje Jugoslavije in na evropski gledališki sceni.
Dogodki na današnji dan:
1429 – Ivana Orleanska vodi napad Francozov na angleška mostišča na južni strani reke Loare
1915 – nemška podmornica U-20 potopi britansko potniško ladjo Lusitanio, povod za vstop ZDA v 1. svetovno vojno
1919 – versajska pogodba je izročena nemški delegaciji
1929 – v ljubljanski operi premierno uprizorjena Kogojeva opera Črne maske
1943 – zavezniki osvobodijo Tunis in Bizerto 1945 – Alfred Jodl in Dwight Eisenhower v Reimsu podpišeta dokument o brezpogojni nemški kapitulaciji
1952 – Geoffrey W. A. Dummer prvič objavi zamisel integriranega vezja, osnovo sodobnih računalnikov
1952 – izhajati začne slovenski verski časopis Družina
1954 – vietnamske sile osvojijo Dien Bien Phu 1984 – prva slovenska televizija RTV Ljubljana prvič oddaja teletekst
1992 – raketoplan Endeavour prvič vzleti
1999 – Natova letala bombardirajo veleposlaništvo LR Kitajske v Beogradu
Rojstva na današnji dan:
1792 – Janez Cigler, slovenski pisatelj († 1867) 1833 – Johannes Brahms, nemški skladatelj († 1897)
1840 – Peter Iljič Čajkovski, ruski skladatelj († 1893)
1866 – Jožef Čarič, slovenski (prekmurski) politik in duhovnik († 1935)
1867 – Władisław Stanisław Reymont, poljski pisatelj, nobelovec 1924 († 1925)
1892 – Josip Broz - Tito, predsednik SFRJ († 1980)
1896 – Pavel Sergejevič Aleksandrov, ruski matematik († 1982)
1901 – Gary Cooper, ameriški filmski igralec († 1961)
1919 – María Eva Duarte de Perón - Evita, argentinska političarka († 1952)
1921 – Noni Žunec, slovenski tenorist, operni in koncertni pevec († 2004)
1977 – Marko Milič, slovenski košarkar
Smrti na današnji dan:
685 – Marvan I. ibn al-Hakam, četrti kalif Umajadskega kalifata (684–685) (* 623)
1166 – Vilijem I., sicilski kralj, vladar južne Italije (* 1131)
1205 – Ladislav III., madžarski kralj (* 1201) 1231 – Beatrika II., burgundska grofica (* 1191) 1234 – Oton I. Andeški, vojvoda Meranije (* 1180)
1523 – Franz von Sickingen, nemški vitez, verski reformator (* 1481)
1617 – David Fabricij, nizozemski duhovnik, astronom (* 1564)
1793 – Pietro Nardini, italijanski violinist, skladatelj (* 1722)
1800 – Niccolò Piccinni, italijanski skladatelj (* 1728)
1825 – Antonio Salieri, italijanski skladatelj, dirigent (* 1750)
2001 – Joseph Harold Greenberg, ameriški jezikoslovec (* 1915)
