Kot je zapisano v predlogu zakona, ki so na na ministrstvu pripravili na podlagi dveh novih evropskih direktiv in je še do 25. maja v javni obravnavi, mora naročnik iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključiti tistega ponudnika, ki na dan oddaje ponudbe finančni upravi dolguje plačilo obveznih dajatev v višini 50 evrov ali več.
Šteje se, da naročnik ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če ni predložil obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja.
Neplačevanje prispevkov skozi sistem javnega naročanja, ko so podjetja na ta račun načrtno podajala nenavadno nizke ponudbe, je bila praksa zadnjih let. Zato se z novim zakonom uvaja socialno klavzulo, na podlagi katere bo zaradi kršitve delovnih ali socialnih obveznosti lahko odpovedana pogodba o izvedbi javnega naročila.
Novi zakon o javnih naročilih je tako korak dlje k zaščiti temeljnih delavskih pravic v nizu načrtovanih rešitev, ki si jih je zadala vlada Mira Cerarja, pravijo v SMC.
Poleg tega pa bo treba po novem izključiti tudi vsako neobičajno nizko ponudbo, če se izkaže, da ne upošteva obveznosti, ki izhajajo iz veljavnega okoljskega, socialnega in delovnega prava na evropski in mednarodni ravni. EU s tem vzpostavlja novi instrument boja proti "socialnemu dampingu", je zapisano v obrazložitvi zakona.
Naročnik bo pri oddaji javnega naročila imel tudi sam možnost določiti socialna merila. Naročilo bo na primer oddal podjetju, ki pri proizvodnji blaga ali izvajanju storitev zaposluje največje število prikrajšanih delavcev, denimo dolgotrajno brezposelne.
Vendar pa bodo ta pravila veljala samo za osebje pri izvajanju del, ki se nanašajo na kupljeno blago ali storitev. Od podjetja torej ne bo mogoče zahtevati, da na splošno ravna družbeno in okoljsko odgovorno.
Predlog zakona prav tako spodbuja socialno vključevanje. Naročnik bo namreč lahko javno naročilo pridržal za določene ponudnike, denimo invalidska podjetja in socialna podjetja, ki zaposlujejo prikrajšane delavce. Takšna podjetja pod običajnimi konkurenčnimi pogoji po navadi ne morejo dobiti javnega naročila.
Prenova sistema javnega naročanja sicer temelji predvsem na dveh bistvenih segmentih: povečevanju učinkovitosti in gospodarnosti javnega naročanja ter informatizaciji postopkov. Tako bodo v vseh fazah naročanja prenovljeni postopki javnega naročanja in uveden sistem za elektronsko javno naročanje.
Postopek za javna naročila, ki so pod mejnimi vrednostmi za objave v Uradnem listu EU (pri teh so države članice načeloma svobodne), ostaja v novem zakonu enostaven, a še vedno transparenten.
Med vrsto novosti je tudi nov postopek oddaje naročila, to je partnerstvo za inovacije, ki spodbuja inovativno naročanje, prav tako se spodbuja večja udeleženost malih in srednjih podjetij.
