V Evropi smo od leta 2008, ko se je začela kriza, poskušali gospodarstvo oživiti na različne načine, a noben ni dal želenih in potrebnih rezultatov. Zadnji ukrep, za katerega se je odločila Evropska centralna banka (ECB), je »tiskanje« denarja. Vsak mesec, vse do septembra 2016, bo ECB odkupila za 60 milijard evrov obveznic in na ta način zagotovila denar, ki je potreben za oživitev trga. A v resnici tovrstna poplava denarja ne pomeni nič drugega kot še več zadolževanja.
Članice skupine G7 (ZDA, Nemčija, Francija, Kanada, Japonska, Italija, VB) so že danes zadolžene za več, kot pa ustvarijo. V povprečju 120 odstotkov BDP. Slovenski dolg je narasel z nekaj čez 8,2 milijarde leta 2006 na 30,1 milijarde in danes predstavlja 80,9 odstotka našega BDP.
In očitno se bomo še bolj zadolževali. Situacija je namreč prav absurdna. Državam, za katere je še pred nekaj meseci veljalo, da so čez rob bankrota in so si morale denar izposojati po astronomskih obrestnih merah, celo več kot sedem odstotkov, danes vlagatelji plačujejo, če jim lahko posodijo denar. Po podatkih investicijske banke Jeffries ima namreč kar 17 odstotkov španskih obveznic, s katerimi se danes trguje, negativno obrestno mero. Slednjo naj bi imelo kar 70 odstotkov nemških obveznic, 50 odstotkov francoskih, v povprečju pa kar 30 odstotkov vseh obveznic EU. Investitorji torej v želji po varnih naložbah države dobesedno prosijo, ali jim lahko posodijo denar.
Kaj lahko gre narobe
A vedno večje zadolževanje je nevzdržno, če mu ne sledi ustvarjanje nove vrednosti. Na tak način se le ustvarja umetno povpraševanje in se napihuje nov finančni balon, ki pa bo slej ko prej moral spustiti. Finančni analitik Jeremy Warner pravi, da bo zagotovo prišlo do novega zloma, v katerem bodo vlagatelji utrpeli ogromne izgube. »Nihče ne more napovedati, kdaj se bo to zgodilo. Živimo v obdobju 'podaljšuj in se pretvarjaj'. S tiskanjem novega denarja namreč le podaljšujemo stanje, ki je na začetku pripeljalo do krize, in se pretvarjamo, da se ni nič zgodilo.«
Kljub temu da je Mario Draghi, predsednik ECB, sredi aprila ocenil, da so učniki kvantitativnega sproščanja dobri, kar nekaj kazalcev kaže, da ne gre vse tako, kot so pričakovali. Evro, katerega vrednost bi morala ostati nizka, da bi podjetja EU postala bolj konkurenčna, se je spet okrepil. Evropski indeksi, kot sta nemški Dax in Francoski CAC40, so sicer zrasli, a je njihovo gibanje nepredvidljivo in večkrat zanihajo tudi navzdol, kljub izredno nizkim obrestnim meram pa imajo očitno vlagatelji še vedno raje obveznice kot delnice.