Slovenija

Pošto Slovenije bi davčne blagajne stale 3,9 milijona evrov

sta/mv
27. 4. 2015, 10.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Morebitna uvedba davčnih blagajn bi samo Pošto Slovenije stala okoli 3,9 milijona evrov, nato pa letno vsaj milijon evrov za vzdrževanje sistema. Kot je pojasnil prvi mož pošte Boris Novak, njen boj proti sivi ekonomiji sicer pozdravljajo, a zanje to pomeni tudi veliko novih obveznosti ter stroškov.

Mediaspeed

Na Pošti Slovenije, ki je v popolni lasti države, so izračunali, da bi morali davčne blagajne uvesti na 1100 poštnih okencih po vsej državi, poleg tega pa z napravami opremiti še več kot 2500 pismonoš na terenu. Ker bi to zanje pomenilo velik strošek, so že pred časom dali ustrezne pripombe na predlog zakona o potrjevanju računov, s katerim se predvideva uvedba davčnih blagajn. "Menimo, da tako velik strošek ni potreben, saj se za vsakega pismonošo ve, s čim je obremenjen in s česa je razbremenjen, ko pride s terena. Tudi sicer je Pošta Slovenije zelo reden plačnik vseh davščin, zato bi v primeru takšne rešitve šlo za nesorazmeren poseg v relativno svobodno gospodarsko pobudo," meni generalni direktor pošte. Po njegovih besedah tudi v nekaterih drugih državah veljajo izjeme za pismonoše, pri čemer je navedel Švedsko ter sosednjo Hrvaško. Novak upa, da bodo njihove pripombe upoštevane, ter da bo ta del izvzet iz sicer pričakovane uvedbe davčnih blagajn, saj bi se jim to zdel neracionalen poseg v njihovo dejavnost.

Več sprememb, ki bi zmanjšale dobiček

Na finančnem ministrstvu za zdaj ne želijo komentirati omenjene pobude, saj so v času javne razprave k predlogu zakona prejeli več kot 120 pripomb zainteresiranih subjektov. Kot so potrdili za STA, so med temi tudi pripombe Pošte Slovenije. "Prejete pripombe so bile predmet temeljite preučitve, končnih odločitev oziroma rešitev v predlogu zakona pa v tem trenutku še ne moremo pojasnjevati, saj so še predmet usklajevanj," so pojasnili na ministrstvu. Sicer pa omenjene zakonske spremembe ne bodo edine, ki bodo Pošti Slovenije zmanjšale dobiček. Še dodatnih 4,9 milijona evrov manj prihodkov bi pomenile spremembe zakona o splošnem in upravnem postopku, saj bi predlagana različica pomenila izgubo 90 odstotkov priporočenih pisemskih pošiljk. Morebitna ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi za Pošto Slovenije iz naslova standardnih pisem prav tako pomenila okoli 1,65 milijona evrov nižje prihodke. "Omenjene napovedane spremembe bi tako letos in v naslednjih letih za nas pomenile 13,8 milijona evrov dodatnega negativnega vpliva na poslovni izid. Kljub uspešnemu poslovanju lani smo ta trenutek stroškovno izjemno ranljivi in lahko že manjša negativna gibanja ogrozijo pozitivno rast poslovanja," je opozoril Novak.