Po besedah Jerkičeve je v kriznem času število zaposlenih v kovinski in elektro industriji s 120.000 padlo na manj kot 80.000, v zadnjih dveh letih pa je zaposlitev spet dobilo med 6000 in 7000 delavcev.
Jerkičeva ugotavlja tudi, da so nekatera podjetja po dveh gospodarskih krizah na področju kovinske in elektro industrije vnovič stabilna.
V zadnjih šestih mesecih so sindikalisti končali pogajanja za tri kolektivne pogodbe na področju kovinskih materialov in livarn, za elektroindustrijo in kovinsko industrijo. "V vseh treh panogah smo dosegli dvig plač za najmanj dva odstotka in povečanje minimalnih zneskov za regres. Področje kolektivnih pogodb lahko štejemo za uspeh in upam, da smo vzpostavili neko vrsto varnosti za naše zaposlene," pravi Jerkičeva.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Sekretar celjske regijske organizacije SKEI Mirko Hirci pa je opozoril, da se sicer veliko govori o tem, da imamo vnovič blaginjo, država promovira zgodbo o uspehu, a razmere po njegovi oceni niso takšne.
Dejal je, da so v nekaterih podjetjih v določenih panogah, kot je avtomobilska industrija, sicer zaznali večji obseg dela, hkrati pa tega delavci ne občutijo kot dobro. Imajo povečan obseg dela preko rednega delovnega časa, ki jim ga štejejo kot ure v dobro, čeprav zakonodaja tega ne pozna.
"Stanje duha v podjetjih je zelo kritično in slabše kot v 90. letih," pravi Hirci, ki je izpostavil problem podjetja Odelo iz Prebolda, kjer so zaposlenim med prazniki napovedali bistveno povečan obseg dela.
