Kostanjeva šiškarica je v Evropo prišla z Japonske, v Slovenijo pa prek uvoza sadik leta 2005 iz Italije. Zatiranje te žuželke s fitofarmacevtskimi sredstvi ni učinkovito, se je pa kot učinkovito izkazalo zatiranje s parazitoidom torymus sinensis. Čebelarji so že nekaj časa pozivali k vnosu parazitske osice, saj predstavlja kostanjeva paša, ki jo šiškarica ogroža, skoraj tretjino pridelave medu.
V sredo so na Primorskem v naravo izpustili prvo osico. Gre za obliko biotičnega varstva rastlin, kar pomeni, da z uporabo živih naravnih sovražnikov v kmetijstvu obvladujejo bolezni in škodljivce. To je edini doslej poznan učinkovit način zatiranja tega najbolj nevarnega škodljivca pravega kostanja v Evropi, so sporočili iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Kostanjeva šiškarica škodo povzroča s tvorbo šišk na poganjkih, zato napadena drevesa ne cvetijo, posledično pa se zmanjša pridelek kostanjevih plodov in letni prirast poganjkov ter lesa. Parazitska osica odloži jajčeca v šiške na kostanju, izlegle ličinke pa se hranijo na ličinkah kostanjeve šiškarice, zato te propadejo.
Ker je parazitska osica torymus sinensis tujerodna vrsta, je morala njen izpust v naravo odobriti uprava za varno hrano, ki je dovoljenje izdala na podlagi soglasja Agencije RS za okolje.
Vnos in uporabo osice so v skladu z omenjenim soglasjem pod določenimi pogoji dovolili za poskusne oz. raziskovalne namene na šestih lokacijah na območju Slovenije za pet let, in sicer na dveh lokacijah na Primorskem, na eni lokaciji na Dolenjskem, na eni lokaciji v Posavju in na dveh lokacijah na Štajerskem. V naslednjih dneh bodo osico v naravo izpustili tudi na ostalih odobrenih lokacijah.
Učinka biotičnega zatiranja kostanjeve šiškarice ne gre pričakovati takoj, ampak šele čez nekaj let, če bo parazitska osica v naravnem okolju preživela in se dovolj namnožila. Izkušnje iz drugih evropskih držav, zlasti Italije in Francije, ki že dalj časa uporabljajo ta način zatiranja kostanjeve šiškarice, so zelo pozitivne. Lani sta vnos dovolili tudi Hrvaška in Madžarska, so še pojasnili na upravi za varno hrano.
