Pahor je v uvodnem nagovoru izpostavil, da ni jasne predstave o tem, kaj naj bi pomenile strukturne reforme. Ker se jih postavlja ob bok s fiskalno konsolidacijo in povezuje z ukrepi za izhod iz krize, je videti, kot da so le druga besedah za krčenje javno-finančnih izdatkov. Ustvarja se vtis, da se s strukturnimi reformami razgrajuje socialna država. Namen razprave je zato razjasniti potrebne prilagoditve na področjih, ki oblikujejo socialno državo, saj se življenjske razmere spreminjajo, je dejal.
Socialno vprašanje je po njegovem mnenju tudi nacionalno vprašanje. Ti dve pa sta močno povezani, zato vprašanje socialne države ni le gospodarsko vprašanje, ampak tudi politično.
Kot pravi Pahor, "je socialna država garant, da imajo vsi ljudje priložnost razvijati talente za blaginjo celotne družbe". Soodgovornost posameznika in države je po njegovem prepričanju edina možnost, da posameznik izgrajuje sebe in skupnost.
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak se je strinjala, da je socialna politika ključno vezivo te družbe, da omogoča vsem razvijanje svojih talentov. Socialno politiko pa je treba prilagajati družbeno-ekonomskim spremembam.
Kot je poudarila, bo v ospredju razbremenitev stroškov dela in izvedba davčne reforme. Med drugim je treba uvesti nov sistem zavarovanja in daljšo delovno dobo, potrebnega bo tudi več sodelovanja med nevladnimi organizacijami in državo. Po njenih besedah se mora vsak posameznik vprašati, koliko je pripravljen dati oziroma plačati davkov, da imamo lahko javno zdravstvo in šolstvo.
Ekonomist Rado Pezdir je dejal, "da je naš koncept socialne države, da delovnih mest nočemo, da denar za socialno državo dobijo interesne skupine ter da imamo fašističen odnos do nekaterih družbenih skupin", med katerimi je izpostavil Rome. Na trgu dela sta po njegovem prepričanju dve težavi, in sicer nizka delovna aktivnost in trend naraščanja dolgoročne brezposelnosti. Zato bi, kot pravi, bil nujno potreben tuj kapital, vendar država ne želi tujih investicij. Posledica tega je, da ni dovolj delovnih mest, zato po njegovih besedah za socialne transferje ne bo več kje vzeti.
Poleg tega je poudaril, da so podjetja davčno preobremenjena, zato spet zmanjka denarja za nova delovna mesta. Gre za začarani krog. Ob tem je zatrdil, da je za nova delovna mesta nujen tuj kapital, dokler ne bo lastnega kapitala. Za to pa mora država zagotavljati ugodne okoliščine, je dodal.
Ljudje želijo delo in ne miloščine
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je strinjala, "da ljudje želijo delo in ne miloščine". Pri tem je izpostavila še problem neurejenosti delovnih razmerij, ko ljudje med drugim ne dobijo plačila za svoje delo. Po njenem mnenju je treba ustvariti klimo, da se bo ob odgovornem ravnanju spoštovalo temeljne pravice. Poleg tega morajo biti davčna bremena pravično razporejena in tudi pravično plačana, je dejala varuhinja.
Sociologinja Martina Trbanc je izpostavila pomembnost ustvarjanja aktivne socialne politike. Zavzema se za redefinicijo in redistribucijo dela. Po njenem prepričanju bi bila rešitev v bolj fleksibilnem delovnem času, priznanju neformalnega dela ter usklajevanju delovnega in družinskega življenja. Zagovornica univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji Valerija Korošec pa je pojasnila, da dosedanji sistem ne prinaša rešitev, zato bi lahko odprli prostor za vprašanje, ali je možno pri nas uvesti UTD. Za začetek bi po njenem prepričanju bilo smiselno uvesti UTD za otroke, ki ne bi postavljal pod vprašaj doprinos dela odraslih.
