Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozoril na "izredno velik porast" primerov kršitev delovne zakonodaje, obravnavanih na policiji: število je v petih letih poskočilo s 312 na 3138 na leto.
V tej luči se je posebej obregnil ob dejstvo, da tožilstvo kljub drugačnim ugotovitvam policije neizplačanih plač in socialnih prispevkov ne prepozna kot kaznivega dejanja.
Predsednik Svobodnega sindikata Slovenije, ki deluje znotraj ZSSS, David Švarc je kot primer tovrstne prakse tožilstva predstavil primer Loških tovarn hladilnikov (LTH).
V ZSSS so zaradi neizplačanih plač in drugih pravic delavcev iz delovnega razmerja septembra 2009 ovadili večinska lastnika LTH. Potem ko je policija po treh letih preiskave na tožilstvo vložila kazensko ovadbo, je slednje marca letos ugotovilo, da sum kaznivega dejanja ni utemeljen. Delavce je ob tem obvestilo, da lahko, če se z odločitvijo ne strinjajo, v osmih dneh sami začnejo kazenski pregon, je potek opisal Švarc.
"Delo in naloge državnega tožilstva, ki je za to specializirano in plačano iz javnih sredstev, naj prevzamemo oropani, neuki delavci, za povrhu pa naj opravimo vse postopke za nadaljevanje pregona v osmih dneh, medtem ko sta policija in tožilstvo za to potrebovala šest let," je bil kritičen. Policija in tožilstvo se morata po njegovih besedah vprašati, kakšna sporočila s tem dajeta delavcem in delodajalcem, "ki brez kakršnihkoli zadržkov kršijo osnovne pravice delavcev in s tem siromašijo tudi državne blagajne".
Tožilstvo tolerira kršitve delodajalcev, ne pa tudi kršitev delavcev, je menil Zorko, ki ne dvomi, da bi bil delavec, ki več mesecev ne bi prejel plače in bi nekaj ukradel v trgovini, takoj spoznan za krivega.
V ZSSS so zato danes tožilstvo in pravosodno ministrstvo pozvali, da storita vse, da se kršitelje delovne zakonodaje čim prej spravi v kratke kazenske postopke in spozna za krive. Kazen za kršitev temeljne pravice, kot je pravica do plače, ne sme biti pogojna in je lahko samo ena, to je zapor, je ocenil Zorko. Dokler ne bo tako, ne bo mogoče govoriti o pravni državi, je prepričan.
V ZSSS zahtevajo tudi temeljite spremembe insolvenče zakonodaje, tako da bi bile v primeru stečajev absolutno prednostno poplačane terjatve delavcev. Pripravo in uveljavitev novele od vlade pričakujejo še letos.
V primeru stečajev so zdaj za poplačilo terjatev najprej na vrsti banke, delavci sledijo kot drugi ali tretji v vrsti, je spomnil Zorko. Bankam se zato trenutno bolj kot reprogram posojil podjetjem splača njihov stečaj, je opozoril. Med zadnjimi primeri to dokazuje stečaj Aera, ki je imel posle, ne pa denarja za njihovo izvrševanje, pa mu banke niso želele pomagati, je dodal.
V primeru, da bi bili delavci poplačani pred bankami, bi te po njegovih besedah dvakrat ali trikrat premislile, ali podjetje res poslati v stečaj. To bi imelo za posledico nižje število stečajev, manjši pritisk na državni proračun z naslova sredstev za nadomestila za brezposelnost, socialno denarno pomoč in druge socialne prejemke ter manjši pritisk na finance jamstvenega sklada, je naštel.
