Slovenija

Slovenija je v zadnjem času zgodba o uspehu

Žiga Kariž
20. 4. 2015, 16.36
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Nekaj mesecev statistično dobrih rezultatov je dovolj, da je finančni minister Dušan Mramor ocenil, da je Slovenija spet zgodba o uspehu.

STA

Slovenija je imela v lanskem letu na veliko presenečenje vseh spodobno gospodarsko rast. Ker je podatek očitno presenetil vse, še najbolj pa, kot kaže, politike, so – nepripravljeni na to, da bi zasluge lahko pripisali sebi – povedali po pravici: za gospodarsko rast se lahko zahvalimo večjemu slovenskemu izvozu. Ta se je povečal zaradi uspešnih podjetnikov, in ne kateregakoli izmed vladnih ukrepov.

Začasni varčevalni ukrepi naj bi postali trajni.

Kot kaže, nas slovenski politiki ne bodo razočarali, saj je očitno prišel čas za prilaščanje zaslug. Finančni minister Mramor, ki se je pretekli konec tedna mudil v Washingtonu na spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, je namreč izjavil, da je Slovenija v zadnjem času spet zgodba o uspehu.

Šele zdaj, ko so nam to povedali v Washingtonu, nam je postalo jasno, da so za to, da nam gre bolje, krivi politiki. »Izpeljali smo pokojninsko reformo, reformo trga dela, dokapitalizirali smo banke, ustanovili slabo banko in Slovenski državni holding (SDH). Strukturnih sprememb je Slovenija naredila celo vrsto, tako da so ti rezultati posledica teh sprememb,« je ocenil minister.

Torej, večji izvoz in podjetniki, ki so ga uspeli zagotoviti, z uspehom nimajo več nobene povezave. Zahvalimo se lahko pokojninski reformi, ki to v resnici ni in za katero se je, že ko se jo je sprejelo, vedelo, da na dolgi rok ne rešuje ničesar. Zahvalimo se lahko reformi trga dela, katere najbolj vidni učinki so: 290.000 ljudi pod robom revščine, več kot 120.000 ljudi na zavodu za zaposlovanje in skokovita rast prekernega dela. O tem, kakšen uspeh je dokapitalizacija bank, v katere smo očitno brez potrebe zmetali milijarde evrov, zato da banke zdaj sedijo na njih in denarja ne posojajo gospodarstvu, raje ne bi razpredali.

A tisto, kar je najbolj skrb vzbujajoče, je naslednje sporočilo, ki ga Slovencem iz varne razdalje pošilja naš finančni minister: »Ko smo imeli padanje bruto domačega proizvoda (BDP), smo zmanjševali javno porabo s kratkoročnimi ukrepi na različnih področjih. Zdaj smo na tej nižji ravni porabe in ti kratkoročni ukrepi morajo postati dolgoročni.«