Koalicija proti tajnim sporazumom, ki vključuje prek 20 nevladnih organizacij, političnih strank in sindikatov, se bo v soboto s shodom v Ljubljani pridružila globalnim protestom proti omenjenim sporazumom. Takšni protesti so po besedah Šoltesa izjemnega pomena. "Brez takšnih protestov, ki so se dogajali, takega odziva politike ne bi bilo in bi se pogajanja še naprej odvijala v tajnosti. Mislim, da so se politiki ustrašili, saj so odvisni od volivcev," je dejal.
"Nedopustno je, da je usoda državljank in državljanov v rokah multinacionalk, ki so pravzaprav sprožile te aktivnosti za sklenitev sporazuma," je še dodal Šoltes na javni razpravi Koalicije proti tajnim sporazumom, na kateri so govorili o razlogih za nasprotovanje čezatlantskemu trgovinskemu in investicijskemu partnerstvu med EU in ZDA (TTIP), gospodarskem in trgovinskem sporazumu med EU in Kanado (Ceta) ter sporazumu o trgovini s storitvami (Tisa).
Po besedah Šoltesa se je takšnim sporazumom treba upreti, saj so obljube o "čudežni" gospodarski rasti le mit, njihova vsebina pa sporna. Izpostavil je predvsem tveganja za varstvo potrošnikov, kakovost hrane in posegov v javne storitve. "Gre za neko prisilo državam članicam, da podvržejo tudi javne storitve kapitalizmu in interesu korporacij, kar pomeni, da bo razslojevanje ljudi še večje kot doslej," je dejal.
Strokovni koordinator Koalicije proti tajnim sporazumom Andrej Gnezda je pojasnil, da je osnovni namen TTIP narediti zakonodajo EU in ZDA čim bolj podobno, kar pomeni nižanje standardov, predvsem na evropski strani. "Ker so razlike v zakonodaji zelo velike, to pomeni, da bomo preprosto šli na najnižje skupne imenovalce," je dejal.
Po njegovih besedah je osnovni cilj sporazuma prilagajanje zakonodaje tako, da bo čim manj ovir za mednarodno trgovino, ne ozirajoč se na ljudi ali okolje. "Pridemo torej do točke, ko človek in okolje postaneta ovira trgovini," je dodal.
TTIP vključuje tudi mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo (ISDS), kar po besedah programske koordinatorke Koalicije proti tajnim sporazumom Kire Cerjak pomeni, da lahko korporacije tožijo države zaradi potencialne izgube dobička zaradi nacionalne zakonodaje. Tako na primer avtobusni prevoznik Veolia toži Egipt, ker je zvišal minimalno plačo delavcev. Takšne tožbe zaobidejo nacionalna sodišča, terjajo visoke denarne vložke in omogočajo dobičke odvetnikom, ki so pogosto tudi v konfliktu interesov. "ISDS predstavlja privatizacijo pravnega sistema," je dejala.
