»Vladam in državnemu zboru smo že v preteklih letih posredovali številna gradiva o vojni škodi in vojnih odškodninah, na osnovi katerih smo uveljavili nekatere pravice na področju socialnega, zdravstvenega in pokojninskega varstva. V celoti pa je ostalo odprto vprašanje poravnave vsaj delne gmotne škode,« izpostavlja borka za pravice izgnancev, ki je pred kratkim izdala knjigo z zgovornim naslovom Nemčija še ni plačala vojne škode.
Vsa leta po osamosvojitvi Slovenije so v društvu državne organe opozarjali o možnostih za izterjavo vojne škode od Nemčije. »Ob tem smo naglašali, da če država ne bo vložila dovolj diplomatskega napora, bo pač morala najti druge rešitve, ker se slovenski izgnanci ne bomo odpovedali pravici do povračila. Pravico imamo zahtevati plačilo tega dolga, saj je Slovenija širokosrčno vračala premoženje tudi drugim, manj upravičenim; vračala ga je raznim grofom, vračala je premoženje fevdalnega izvora, cerkvi, celo tujcem in tistim, ki so imeli svoje imetje pod hipoteko. Ne samo zaradi fizičnega in psihičnega trpljenja v izgnanstvu, tudi zaradi izgube premoženja je bil del prebivalstva zelo prizadet in zaradi tega pomanjkanja trpita še druga in tretja generacija izgnancev in beguncev,« je poudarila in dodala, da je glavni namen knjige uveljaviti argumente za odločanje o zakonu o izplačilih vojnih odškodnin za gmotno škodo.
V knjigi je objavila podatke o zakonih in pravilnikih, na podlagi katerih je bila popisana vojna škoda, in podatke o tem, kakšna škoda je bila nekdanji Jugoslaviji odobrena na reparacijskih in mirovnih konferencah, ki bi jo morale plačati naslednice agresorskih držav, in kaj je nekdanja Jugoslavija od tega dobila. »Nemčija bi bivši Jugoslaviji morala plačati 36 milijard ameriških dolarjev vojne škode, poravnala pa je le okoli dva odstotka. Slovenija tako upravičeno pričakuje od Nemčije vsaj tri milijarde evrov za plačilo. V tem znesku je v glavnem osebna vojna odškodnina za gmotno škodo,« je izpostavila Žnidaršičeva.
Vse je dokumentirano
V knjigi tudi navaja pobude, ki so jih dajali nemškim kanclerjem in nemškemu parlamentu po združitvi Nemčije, v posebnem poglavju pa je pregled gradiv in podatkov, ki so jih dajali slovenski vladi in pristojnim ministrstvom, ter pregled pobud, danih državnemu zboru. Prav tako so zapisani tudi številni viri in podatki, kje so vsa omenjena gradiva, največ jih imajo prav v Informacijskem centru DIS.
»Zdaj gre za politično odločitev predvsem o tem, kdaj bo Slovenija začela resna pogajanja z Nemčijo o plačilu vojne škode, katero ministrstvo bo zadolženo, da pripravi predlog zakona o povračilu vojne škode, in kako se bo revaloriziral dinar iz leta 1945. Pričakujemo, da bo vsaj dvanajsta slovenska vlada poskušala uresničiti naše upravičene zahteve in pobude, da se izterja vojna škoda od Nemčije in da se premoženje, ki so ga v Sloveniji zapustili Avstrijci, Nemci in Madžari, vloži v sklad za poplačilo te škode,« je odločna Ivica Žnidaršič.
