Predsednik republike Borut Pahor je po pogovorih s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović in avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem menil, da EU širitve na Zahodni Balkan ne sme videti kot tehnični problem, temveč je to zapleten politični proces in mu je zato treba posvetiti pozornost.
"Ne vidim druge priložnosti za mir, varnost, blaginjo, spravo, ne samo na Zahodnem Balkanu temveč širše v tem delu Evrope, kot vključitev teh držav v EU v razumnem roku." "Če bo videla EU približevanje teh držav kot tehnični proces, ne politični, potem utegne zamuditi politično priložnost in ta prostor utegne postati prostor geopolitičnih trenj, namesto da bi imel evropsko perspektivo," je še ocenil Pahor.
Avstrijski predsednik je EU označil za eno od pravilnih potez po drugi svetovni vojni in poudaril, da še "nismo pri koncu, temveč jo moramo razvijati naprej". To po njegovih besedah zadeva tudi Zahodni Balkan. "A za vstop v unijo morajo za vse veljati enaka pravila," je še dejal Fischer.
Z njim se je strinjala tudi Grabar-Kitarovićeva in dejala, da morajo imeti države, ki želijo postati članice unije, jasno perspektivo, pod pogojem, da vse izpolnijo enake kriterije. "Proces širitve je okrepil EU in se mora nadaljevati," je poudarila.
Fischer pa je ob tem izrazil željo, da bi se Makedonija resno potrudila in prepričala članice unije, da je v zvezi s perspektivo članstva v EU naredila napredek. Širitev unije bo tudi glavna tema konference v okviru procesa Brdo-Brioni 7. junija v Črni gori, na katero je povabljen tudi Fischer.
Predsedniki so danes govorili tudi o sedanjosti in prihodnosti Evropske unije, brez katere po besedah Pahorja ne bi v miru obeleževali 70. obletnice konca druge svetovne vojne. Je pa vprašanje, ali obstoječa mentalna in institucionalna struktura EU ustreza potrebam prihodnosti. Danes lahko ugotavljamo, da EU trenutno ni najkonkurenčnejša na svetu in da so jo nekatere države prehitele. Kot je še dejal slovenski predsednik, rešitev vidijo v institucionalnih in drugih spremembah, ki morajo EU ohraniti konkurenčno in solidarno.
Danes so se zato dogovorili, da se bodo konec avgusta v avstrijskem Alpbachu vsi trije udeležili konference o evropski prihodnosti. Pahor je predlagal, da bi nanjo povabili tudi mlade, da bi skupaj ugotovili, kako bi bila unija konkurenčnejša in bolj solidarna.
Predsedniki so se v pogovorih dotaknili tudi nekaterih aktualnih vprašanj v svetu. "Lahko ugotovimo, da je varnostnih problemov danes več, kot jih mednarodna skupnost lahko reši," je dejal Pahor in ocenil, da tudi Slovenija, Avstrija in Hrvaška lahko prispevajo k rešitvi konfliktov na miren način.
Avstrijski predsednik je pri tem izpostavil vprašanje ukrajinske krize oz. s tem povezanih odnosov med EU in Rusijo. Izrazil je željo, da bi se evropska politika po eni strani držala načela, da v 21. stoletju lahko spreminjamo meje le s pogajanji, po drugi strani pa bi priznala, da imata Evropa in Rusija veliko skupnega, skupnih interesov, in da morata biti druga do druge spoštljivi. To je po njegovem v interesu tako Bruslja kot Moskve.
