Predvsem okoli prodaje Telekoma Slovenije se je v preteklih tednih odvijala prava koalicijska politična vojna. Afera Veberkom, ki se je z odstavitvijo obrambnega ministra Janka Vebra končala pretekli teden, je pustila globoke posledice, ne samo politične.
Nizka cena delnic Telekoma
Cena Telekoma Slovenije je v zadnjih treh mesecih s 150 evrov na delnico padla na 129, kar je precej pod napovedmi in pričakovanji prodajalca. Včeraj, ko se je tudi uradno zaključil rok za oddajo zavezujočih ponudb za nakup tričetrtinskega deleža Telekoma, je cena delnice zdrsnila za 0,85 odstotka na 128 evrov za delnico.
Politična afera je vsekakor pripomogla, da je cena delnice padla, a to ni edini razlog, so si enotni finančni analitiki. Levji delež k vztrajnemu padanju vrednosti Telekoma Slovenije so dodali pretirani tožbeni zahtevki zaradi oviranja konkurence in poslabšanja poslovnih rezultatov družbe.
Odškodninskih tožb je po pobotanju s Simobilom namreč še za vrtoglavih 298,8 milijona evrov, za poplačilo katerih je Telekom Slovenije rezerviral 55,3 milijona evrov. V znesek ni vključena morebitna globa varuha konkurence, ki lahko znaša od pol do deset odstotkov letnih prihodkov družbe, ki jih je bilo lani za 765 milijonov evrov. V Slovenskem državnem holdingu, ki vodi postopek prodaje, podrobnejših informacij ne dajejo. Uradno je tako znano le, da je prodaja Telekoma v drugi fazi, ko se potencialni kupci pripravljajo na oddajo zavezujočih ponudb.
Tako pravzaprav ne preseneča, da se je v preteklih dnevih omenjalo, da sta dva prevzemna ponudnika, Deutsche Telekom in britanski Cinven, ponudila še manj od tržne cene, okoli 120 evrov na delnico.
Proces privatizacije slovenskega Telekoma se tako nezadržno približuje koncu. Nasprotniki privatizacije svarijo pred negativnim učinkom, ob tem pa obtožujejo predsednika vlade Mira Cerarja, da je požrl svojo predvolilno obljubo. Junija lani je namreč dejal, da mora biti privatizacija nadzorovana, za podjetja, ki so strateškega pomena, in eno izmed takih je tudi Telekom, pa je podaril, da je prav, da jih zadržimo. Napovedal je tudi ustavitev privatizacije Telekoma, a svojo obljubo je več kot očitno prelomil.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je včeraj dejal, da morajo cilji biti doseženi, »če ne bodo, ni realno, da se ti posli izpeljejo«. Država ima po njegovih besedah svoja pričakovanja in ponudbe morajo biti znotraj tega. »Pričakovanja so visoka, to je vse, kar lahko rečem,« je povedal Dragonja.
Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) sicer ponovno opozarja na konflikt interesov ob prodaji Telekoma Slovenije, ob tem pa pristojne sprašujejo, ali bodo tokrat ravnali »odgovorneje, kot kaže v primeru NKBM«. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so že sredi marca na Komisijo za preprečevanje korupcije naslovili prijavo glede nasprotij interesov pri prodaji Telekoma Slovenije.
V prijavi opozarjajo na dejstvo, da je ameriška banka Citigroup svetovalec prodajalca, hkrati pa je tudi borzno-finančni posrednik Deutsche Telekoma, enega najresnejših interesentov in verjetnega končnega kupca Telekoma Slovenije.
Ob tem se sprašujejo, ali je mogoče preprečiti konflikt interesov, če je korist, ki si jo skupina Citigroup obeta od sodelovanja z Deutsche Telekom, večja od sodelovanja z SDH. Hkrati opozarjajo na vrsto negativnih referenc Citigroupa, ki so jih pristojni v SDH ob izbiri svetovalca, kot vse kaže, spregledali oziroma zanemarili. Čeprav v VZMD prodaji državnih podjetij in privatizaciji načeloma ne nasprotujejo, pa so prepričani, da je pri tovrstnih postopkih – tako pri Telekomu kot pri NKBM – potrebna zadostna transparentnost ter posebna previdnost. V nasprotnem primeru lahko namreč pride do velikega oškodovanja države in državljanov ter nepopravljivih posledic, tako za obstoječe male delničarje Telekoma kot tudi razlaščene delničarje NKBM, ki bijejo bitke na sodiščih, poudarjajo.
Telekom Slovenije država prodaja že skoraj desetletje. Leta 2008, ko je prodaja padla v vodo, je Deutsche Telekom za delnico ponujal za današnje čase vrtoglavih 400 evrov. Tako je država z odlašanjem prodaje izgubila na stotine milijonov evrov, ki bi jih lahko vložila v modernizacijo državne infrastrukture, od cest do železnice.
Pivovarna Laško prodana
Včeraj je bila dokončno znana usoda našega največjega pivovarja, Pivovarne Laško. Družba, ki ima v lasti ljubljansko Pivovarno Union in med drugim tudi časopisno hišo Delo, ki jo v tem trenutku prodaja, prehaja v nizozemske roke. Heineken je namreč za delnico izmed ostalih potencialnih kupcev ponudil največ, 25,56 evra na delnico, kar je le malenkost pod ceno 26 evrov, kolikor je pričakoval prodajni konzorcij, ki je prodal svoj 51,1-odstotni delež v laški pivovarni.
Heineken, katerega prepoznavni znak je rdeča zvezda, je v letih, ko sta Slovenija in še posebej Boško Šrot igrala na noto »nacionalnega ponosa in interesa« ter s tem slabila slovensko industrijo pijač, postal prvi evropski pivovar in drugi v svetu po količini, tretji pa po prihodkih. Njegov šef prodaje Jan Derck van Karnebeek je že pred prevzemom obljubil povečanje proizvodnje v skupini Pivovarne Laško. S prodajo pivovarne so zadovoljni tudi mali delničarji. »Dogovorjena cena nas veseli, saj je nad tržno na Ljubljanski borzi,« je povedal predsednik društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković. Ta bi zato malim delničarjem priporočil, naj delnice prodajo, če bo Heineken objavil ponudbo za prevzem.
Že pred tedni je sicer nekdanji prvi mož laške pivovarne Tone Turnšek dejal, da bi bil Heineken po njegovem osebnem mnenju najboljši lastnik. Da je Heineken v danem trenutku najboljši kupec, je prepričan tudi finančni analitik Izidor Jerman iz družbe Alpen Invest.
Z vstopom novega lastnika pa bo moralo na skupščini delničarjev soglašati 75 odstotkov trenutnih lastnikov. Novi lastnik, ki bo prek nakupa Pivovarne Laško dobil tudi Pivovarno Union, bo moral laškega pivovarja tudi dokapitalizirati, neuradno za vsaj 75 milijonov evrov.
Odpuščanje v NKBM
Pred tedni je bila druga največja banka, NKBM, za 200 milijonov prodana ameriškemu skladu tveganega kapitala Apollo. Čeprav slednji kupnine za banko neuradno še ni vplačal, se je pred dnevi razširila novica, da bo v kratkem – kot posledica združevanja med NKBM in Poštno banko – brez dela ostalo okoli 90 zaposlenih. Podoben primer odpuščanja pred prihodom novega lastnika se je pripetil že, ko je država prodajala domžalski Helios, in to kljub zavezi, da odpuščanj ne bo. Sindikati so takrat poudarjali, in to počno še danes, da zaradi prodaje uspešnih podjetij izgubljamo delovna mesta, posledično pa naraščajo stroški nadomestil in socialnih transferjev, ki bodo spet obremenili državo. Kljub nekaterim negativnim izkušnjam pri privatizaciji pa obstaja tudi svetla točka – privatizacija ljubljanskega letališča, o čemer smo že pisali pred nekaj dnevi.
