Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je danes objavila ugotovitve nadzora imenovanja Boštjana Škrleca na mesto generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva. Ocenila je, da sta generalni državni tožilec Zvonko Fišer in takratni pravosodni minister Zalar s svojim ravnanjem tretji osebi omogočila nepremoženjsko korist, "s čimer so izpolnjeni vsi znaki korupcije".
Zalar je v odzivu za STA poudaril, da odločbe KPK ni prejel, prav tako ni bila vročena njegovi odvetnici. To pa po njegovih besedah dokazuje, da se je komisiji v tej zadevi "izredno mudilo". Kot je pojasnil, je očitno želela prehiteti odločitev ustavnega sodišča, ki v isti zadevi obravnava njegovo ustavno pritožbo.
V tej fazi se Zalar ukvarja z osnovnim procesnim vprašanjem, ali ima prizadeti v takem postopku pravico, da se brani, in na kakšen način naj mu bo ta pravica zagotovljena, da bo tudi učinkovita.
Nekdanji pravosodni minister je ustavnemu sodišču tudi predlagal, naj do dokončne odločitve komisiji prepove kakršno koli objavljanje končnih ugotovitev. "KPK očitno to ve in zato so pohiteli," je prepričan.
V ustavni pritožbi je sicer Zalar pojasnil, da je KPK kršila njegove ustavne procesne pravice, ker mu ni omogočila, da bi se v postopku branil. Tako po njegovih besedah ni imel možnosti sodelovati pri izvajanju dokazov, niti ni KPK izvajala tistih dokazov, ki bi jih sam predlagal. "Tu sem bil popoln objekt nekega postopka, na koncu katerega je KPK mene pribila na sramotilni steber, jaz naj se pa zdaj pritožujem od Poncija do Pilata," je dejal Zalar.
V tej fazi se Zalar tako ukvarja z osnovnim procesnim vprašanjem, ali ima prizadeti v takem postopku pravico, da se brani, in na kakšen način naj mu bo ta pravica zagotovljena, da bo tudi učinkovita. "Zato se o vsebini očitkov sploh še ne morem izrekati," je pojasnil. Ko bo jasno, kakšen položaj v postopku lahko sploh ima oz. ali je stranka v postopku ali ne, pa se bodo po njegovih besedah lahko začeli pogovarjati o vsebini.
Ob tem je napovedal, da bo na osnovi odločitve KPK razširil postopke v svojo obrambo. Ustavno sodišče, ki obravnava njegovo pritožbo, bo o tem obvestil, prav tako bo "očitno moral vložiti tožbo v upravnem sporu zoper odločitev KPK". Napoveduje pa tudi odškodninsko tožbo zoper državo zaradi "očitno nezakonitega ravnanja KPK in njegovih članov".
