NLB v dokumentu, objavljenem na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), uvodoma opozarja na fiktivne posle Koloseja kinematografov.
Kot navaja, je družba Kolosej kinematografi v času, ko so zanjo sami že predlagali stečaj - to so storili 7. oktobra lani - s podjetjem SIP nepremičnine, ki je bilo prav tako že insolventno, sklenila prodajno pogodbo za stavbo Koloseja v Ljubljani.
Pri tem se zdi banki posebej neobičajen rok za plačilo kupnine v višini 18,3 milijona evrov, postavljen pri štirih letih od sklenitve pogodbe. Poleg tega so Kolosej kinematografi stavbo SIP nepremičninam brez kakršnegakoli nadomestila ali odškodnine za uporabo objekta do plačila kupnine izročili v posest takoj po podpisu dokumenta.
"Dolžnik oz. njegovo poslovodstvo sta z odtujitvijo premoženja na insolventno družbo SIP nepremičnine, od katere ni mogoče pričakovati plačila kupnine, oškodovala tako dolžnika kot tudi njegove upnike," so izpostavili v največji državni banki. Na pristojni državni organ so zato že vložili kazensko ovadbo.
Kolosej kinematografi od 13. novembra lani niso več lastniki omenjene nepremičnine, a tega v načrtu finančnega prestrukturiranja, sestavljenem decembra lani in objavljenem 7. januarja letos, niso pravilno upoštevali, pravijo v NLB.
Prav tako tega po njihovih besedah ni storila pooblaščena ocenjevalka vrednosti podjetja, ki ni zaznala, da SIP nepremičnine v teku celotnega obdobja poslovanja od leta 2004 niso ustvarile "niti približno dovolj denarnega toka, ki bi zadoščal za poplačilo kupnine". Med letoma 2009 in 2013 je podjetje sicer v povprečju ustvarilo čiste prihodke v višini okoli 84.850 evrov letno.
Okrožno sodišče v Ljubljani je v sredo začelo tudi postopek prisilne poravnave nad družbo Kolosej zabavni centri, ki je nekdaj upravljala kinocentre v Ljubljani, Mariboru in Kranju, v zadnjem letu pa se je omejila na gostinsko dejavnost.
V NLB so ostri tudi zaradi poslovanja Koloseja kinematografov. Iz marčnega poročila upraviteljice Andreje Terpotec namreč izhaja, da družba ne poravnava pravočasno niti tekočih obveznosti. Njena glavna dejavnost je oddaja najetih prostorov v podnajem, samo od začetka prisilne poravnave do konca februarja letos pa izkazuje za okoli 51.450 evrov zapadlih terjatev.
Posebej sporno naj bi bilo, ker je tudi najemnik REIT investicije, ki ima v podnajemu pretežni del najetih prostorov, Koloseju kinematografom na zadnji dan februarja dolgoval že skoraj 440.000 evrov.
Da so Kolosej kinematografi od začetka prisilne poravnave v januarju do konca februarja ustvarili izgubo v višini nekaj čez 17.000 evrov, še dodatno dokazuje, da niso sposobni izpeljati predlagane prisilne poravnave, trdijo v NLB.
Ob tem ocenjujejo, da so stroški poslovanja dolžnika višji, kot bi bili stroški stečajnega postopka. Največja državna banka zato ljubljanskemu okrožnemu sodišču predlaga, da ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka nad Kolosejem kinematografi.
Lastnik oz. predsednik uprave Koloseja Kinematografi v prisilni poravnavi Sergej Racman je upnikom predlagal 96-odstotni odpis terjatev, medtem ko bi jim štiri odstotke terjatev poplačal v sedmih letih. Navadni upniki, upraviteljica jih je priznala za 28,15 milijona evrov, se lahko na enak način kot navadni upniki do družbe Kolosej zabavni centri odločijo za pretvorbo terjatev v kapital družbe.
Kolosej kinematografi so se od leta 2011 ukvarjali z upravljanjem lastnih in najetih nepremičnin in oddajanjem poslovnih prostorov za storitve, ki spremljajo kinodejavnost.
