H krepitvi konkurenčnosti poslovnega okolja so se socialni partnerji zavezali tudi v socialnem sporazumu za obdobje 2015-2016. Ob upoštevanju teh ciljev se dosedanje nominalne stopnje davkov, taks, prispevkov in drugih javnofinančnih dajatev v letih 2015 in 2016 ne bodo povečevale, niti se ne bodo uvajale nove oblike javnofinančnih obremenitev gospodarstva, zato piše v načrtu letošnjih projektov na davčnem področju, ki je za zdaj še delovno gradivo.
Da se Slovencem ni treba bati novih davkov, je finančni minister Dušan Mramor obljubil že pred nastopom mandata, ob zaslišanju v DZ sredi lanskega septembra. Izjema je le davek na nepremičnine, ki pa naj ne bil višji od zdajšnjih treh dajatev na tem področju, je dejal.
Na finančnem ministrstvu nameravajo letos narediti celovito analizo obstoječih javnofinančnih bremen in usmeritve za njihovo prestrukturiranje. Na tej podlagi bodo pripravili spremembe kar nekaj davčnih zakonov in predpisov. Ukrepi zaenkrat še nimajo konkretnih obrisov, naj pa bi ob nespremenjenih davčnih stopnjah zagotovili večji obseg pobranih dajatev. Njihova uveljavitev je predvidena v letu 2016.
Vlada se pomena stroškov dela zaveda in je zato pristopila k njihovemu znižanju, je minuli teden na posvetu Združenja delodajalcev Slovenije povedala tudi ministrica za delo Anja Kopač Mrak. Letos bo tako pripravila celovito davčno reformo, ki bo zagotovila prerazporeditev obstoječih davčnih bremen, je napovedala.
Zmanjšanje razlik v višini javnofinančne obremenitve različnih oblik dela je eden od pomembnih ciljev načrtovane davčne reforme. Vlada si želi obremenitev dela približati obremenitvam v drugih državah, od poenotenja obremenitev pa si obeta tudi omejitev možnosti segmentacije trga dela.
Da bi znižali obremenitve dohodkov iz dela, želi vlada tudi na novo določiti porazdelitev davčnega bremena med potrošnjo, dohodki in premoženjem. V ta okvir sodi tudi priprava novega zakona o davku na nepremičnine, potem ko je prejšnjega ustavno sodišče razveljavilo.
Čeprav naj bi davek na nepremičnine po Mramorjevih besedah lastnikov ne obremenil bolj kot zdajšnje dajatve na tem področju, pa naj bi bil finančni izplen višji. To namerava vlada doseči z večjim zajemom nepremičnin v obdavčitev ter izboljšanjem in posodobitvijo podatkov o vrednosti nepremičnin.
Cilj države ostaja tudi povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev ter zmanjšanje obsega sive ekonomije. Še letos naj bi tako uvedli davčne blagajne, ki bodo podatke o izdanih računih pri plačilih z gotovino pošiljale prek interneta neposredno na finančno upravo. Predlog tega zakona je že pripravljen in je bil do pred kratkim v javni obravnavi.
