Vlada je osnutek strategije obelodanila v začetku januarja, v njej pa ni objavila klasifikacije naložb. Kot je takrat pojasnil državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja, želijo, da se najprej dokončno oblikujejo kriteriji in uteži, po katerih naj se državne naložbe razvrsti.
Vmes so se do nje opredelile koalicijske stranke, socialni partnerji in zainteresirana javnost pa so na osnutek lahko podali predloge in pripombe. Vlada bo čistopis predloga strategije po napovedih pripravila v prvi polovici aprila, ministrstvo pa bo do konca meseca oblikovalo tudi klasifikacijo državnih naložb.
Predloga klasifikacije in strategije sta bila v minulih letih že narejena, a nikoli potrjena. Namen strategije, ki je ključnega pomena za delovanje Slovenskega državnega holdinga, potrjuje pa jo DZ, je opredelitev ciljev lastništva države ter seznam naložb, razvrščenih na strateške, pomembne in portfeljske.
Strategija popisuje 107 podjetij v državni lasti oz. vse državne naložbe, tudi tiste, ki so na v DZ potrjenem seznamu 15 podjetij za privatizacijo, a še niso bile prodane. V njo sta vključeni tudi strategija zavarovalništva in bančništva.
Najpomembnejši sektor z državnimi naložbami je energetika, sledijo mu promet, transport in infrastruktura, kjer je v ospredju zanimanja lastništvo Luke Koper in Slovenskih železnic. Za podržavljene banke pa so denimo zaveze o prodaji, dane na ravni EU, znane.
Dragonja je nedavno povedal, da so na osnutek strategije prejeli veliko pripomb. Po njegovih zagotovilih bodo vse pretehtali in jih zagotovo nekaj upoštevali. Smiselni so se mu zdeli predvsem pomisleki glede upravljalcev javne infrastrukture.
Ko bodo kriteriji za razvrstitev družb znani, bodo posamezna podjetja padla v posamezno kategorijo. Glede na to, da se prodaje doslej niso zgodile čez noč, tudi tista podjetja, ki bodo na seznamu opredeljena kot portfeljska, ne bodo takoj zaplula v procese privatizacije.
Oblikovanje strategije in seznama spremljajo aktivnosti zainteresirane javnosti, ki je z zbiranjem podpisov oblikovala nasprotna tabora. Organizatorji gibanja proti privatizaciji so doslej po podatkih spletne strani tednika Mladina zbrali 14.800 podpisov, organizatorji gibanja za privatizacijo pa po podatkih spletne strani za-privatizacijo.org 11.938 podpisov.
Medtem pa tečejo postopki prodaje podjetij s potrjenega privatizacijskega seznama. Njihova prodaja teče približno dve leti, prodana so tri podjetja (Aerodrom Ljubljana, Helios, Letrika). V SDH trenutno vodijo kar nekaj postopkov prodaje, med drugim v Telekomu Slovenije, Cinkarni Celje, Adrii Airways Tehniki, Žitu in NKBM. Najbližje zaključku naj bi bili zadnji trije.
