Kot je povedal predsednik Združenja za integrirano pridelavo zelenjave Stanko Volk, je namen že tretjega tovrstnega projekta osveščanje kupca o višji kakovosti slovenske zelenjave. "Projekt je trajal dve leti in pol in pohvalimo se lahko s primernimi rezultati," je dejal Volk, ki ga veseli, da povpraševanje po lokalno pridelani hrani raste. "Leta 2013 so pridelovalci v okviru našega združenja prodali 539 ton zelenjave, lani že 637, kar kaže na trend večjega povpraševanja po doma pridelani zelenjavi. Nenazadnje to prinaša tudi nova delovna mesta in s tem višji standard prebivalstva," je prepričan prvi mož združenja, v katerega je vključenih že več kot 160 pridelovalcev iz vse Slovenije. Po njegovih besedah se trgovci zaradi večjega povpraševanja tudi vse bolj zavedajo pomembnosti ponudbe lokalno pridelane zelenjave. S tem je kmetom omogočeno povečevanje proizvodnje, a se po drugi stani odpira vprašanje naše konkurenčnosti na globalnemu trgu, kjer so pogoji za pridelavo drugačni, zato težijo predvsem k zagotavljanju višje kakovosti.
Več lokalne hrane v javnih obratih
Slovenski pridelovalci si že leta prizadevajo, da bi se povpraševanje povečalo tudi pri javnih obratih, kot so šole, vrtci, bolnišnice in podobno, ki so podvrženi javnemu naročanju, a je tukaj še kar precej birokratskih ovir. Vendar tudi Volk v zadnjih dveh ali treh letih opaža trend države, da bi sprejela predpise, s katerimi bi bilo omogočeno na krožnike omenjenih ustanov pripeljati tudi več lokalne hrane. "Sam imam v občini Slovenska Bistrica pozitivne izkušnje, saj z vrtcem sodelujemo že dve leti, s šolami pa smo začeli lani. Pozna se trend večjega povpraševanja, hkrati pa otrokom tudi predstavimo pridelavo zelenjave," je dejal Volk. Pred časom se je združenje odločilo za spletno prodajo sveže zelenjave v Mariboru in okolici, a Volk priznava, da ta trenutno ni najbolj aktivna. Kot je dejal, želijo letos aktivnosti nekoliko pospešiti, saj imajo že več ponudnikov in bodo skušali tudi popestriti ponudbo. Ko so se projekta lotili, je bilo povpraševanja premalo, stroški pa so bili razmeroma visoki, saj cene ne smejo biti višje od tistih na tržnici, priznava Volk.
Uvoz se je izredno povečal
Že več kot 60 odstotkov slovenskih kmetij ima pridobljen certifikat za integrirano pridelavo, kar pomeni, da pridelujejo okolju in potrošniku prijazno zelenjavo. Takšna zelenjava je sveža in je na prodajnih policah v manj kot 24 urah. Zaradi kratke transportne poti je po besedah specialistke za zelenjadarstvo Miše Pušenjak tudi bogatejša s hranljivimi snovmi, okusnejša in višje kakovosti. "Kljub temu se je v zadnjih letih uvoz izredno povečal. Še leta 2000 je bila v Sloveniji stopnja samooskrbe okoli 50-odstotna, v zadnjem letu pa je iz 37 padla celo na 33 odstotkov. Nasprotno od samooskrbe pa poraba zelenjave beleži trend rasti, saj je leta 2013 vsak Slovenec porabil 98 kilogramov zelenjave, od tega 73 kilogramov sveže," pravi Pušenjakova, a dodaja, da še vedno ne dosegamo evropskega povprečja, ki je pri 102 kilogramih na prebivalca.
