Skupina BSH v tovarni v Nazarjah proizvaja male gospodinjske aparate, pri nas pa ima lociran tudi center za raziskave in razvoj za naprave za pripravo hrane. "To je kompetenčni center za ves svet," je na novinarski konferenci Slovensko-nemške gospodarske zbornice v Ljubljani ta teden povedal generalni direktor družbe BSH Hišni aparati Wolfram von Ohain.
BSH Hišni aparati zaposlujejo okoli 200 inženirjev in letno vložijo prošnje za pridobitev okoli 15 novih patentov. V primerjavi z Nemčijo so slovenski inženirji "izredno dobri, morda celo boljši". "So visoko motivirani, zelo dobro kvalificirani in zagotavljajo, da ohranjamo tehnološko vodstvo v inovacijah," je inženirje pohvalil Ohain.
Ob tem pa ugotavlja, da so stroški visoko kvalificiranih delavcev v Sloveniji "razumni". Tu je torej naša država v primerjavi z Nemčijo konkurenčna.
Drugače pa je pri nižje izobraženi delovni sili, kamor sodijo na primer tehniki in proizvodni delavci. V Nemčiji imajo dualni sistem, kar pomeni, da mladi ob poklicnem izobraževanju opravljajo tudi praktično izobraževanje v podjetjih. Tak triletni program podjetju zagotovi ustrezno usposobljen kader.
Tak program v Sloveniji ne obstaja, edina možnost je, da se o tem dogovorita šola in posamezni delodajalec. "BSH sodeluje z 10 šolami v Sloveniji - v Celju, Velenju, Mariboru in Ljubljani - in zaposluje 40 takšnih pripravnikov," je povedal Ohain. Imajo tudi lasten izobraževalni center.
"Slovensko vlado pozivamo, naj pripravi načrt za dualno izobraževanje v Sloveniji. To je eden od glavnih razlogov, zakaj je Nemčija, čeprav je zelo draga, konkurenčna v svetu," je poudaril Ohain.
Prvi mož BSH Hišnih aparatov pri svojem mnenju ni osamljen. Anketa, ki jo med slovenskimi podjetji vsako leto opravi Slovensko-nemška gospodarska zbornica, je tudi letos pokazala na širše nezadovoljstvo s sistemom poklicnega izobraževanja v Sloveniji.
Tako je s slovenskim sistemom poklicnega izobraževanja nezadovoljnih oziroma zelo nezadovoljnih 41 odstotkov anketiranih nemških podjetij. Nadaljnjih 41 odstotkov jih je s sistemom še kar zadovoljnih, 15 odstotkov jih meni, da je sistem dober, trije odstotki pa ga ocenjujejo kot zelo dobrega.
Podjetja so v anketi izpostavila, da so nezadovoljna tudi z razpoložljivostjo strokovne delovne sile - tako jih meni 34 odstotkov. Problem pomanjkanja delovne sile, ki se bo v naslednjih letih predvidoma še povečal, pa bi bilo po njihovem mnenju treba odpraviti z učinkovitimi reformami.
Vpeljavo sistema vajeništva v Sloveniji je pred kratkim predlagala stranka SDS, vendar je njihov predlog padel na prvi parlamentarni stopnici. V razpravi se je večina poslanskih skupin sicer zavzela za vajeništvo in tesnejšo povezavo izobraževanja z gospodarstvom, a so predlogu SDS očitali, da ni dovolj sistemski.
Tudi takratna ministrica za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar je tedaj poslancem pojasnila, da vlada nasprotuje predlogu, ne pa tudi sistemu vajeništva. Ministrstvo po njenih besedah pripravlja predlog novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, ki odpira možnost uvedbe vajeništva, če bodo izpolnjeni pogoji glede financiranja iz javnih sredstev in če bodo urejena statusna razmerja vajenca.
