Pri selitvi gnezda belih štorkelj na približno dvesto metrov oddaljeni novopostavljeni drog s kovinskim gnezdiščem na vrhu so z omenjenim društvom sodelovali Zavod RS za varstvo narave, ribniški prostovoljni gasilci in kočevska enota Elektra Ljubljana, ki je poskrbela za postavitev droga. Ves podvig je udeležene stal dobrih tisoč evrov.
Mateja Nose Marolt z Zavoda RS za varstvo narave je povedala, da jih je lastnik objekta opozoril, da je gnezdo v nevarnosti. Po njegovem opozorilu pa so se odločili, da ga bodo dvignili in premaknili na varno.
Po podatkih gasilcev je gnezdo tehtalo približno 50 kilogramov, pri njegovem dvigu pa so v njem našli še eno od lanskih neizvaljenih jajc.
V Sloveniji, kjer prisotnost štorkelj zadnja leta narašča, hkrati pa se te ptice selivke naseljujejo na novih območjih, vsako leto z neprimernih in nevarnih mest prestavijo približno deset novih gnezdišč, večino na Štajerskem in v Prekmurju, kjer je štorkelj največ, je dodala naravovarstvenica.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Nedavno so tudi na nov gnezdilni podstavek prestavili približno pol tonsko gnezdo s silosa na Brniku na Gorenjskem. Sicer so lani v Sloveniji popisali 266 gnezdečih parov štorkelj. Štorklje pa se s severovzhoda države postopoma selijo na Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in v Posavje.
Štorklja v naravnem okolju živi do 25 let.
Na kočevsko-ribniškem območju so doslej odkrili dve gnezdišči. Eno na kočevski osnovni šoli Stara cerkev in eno v Ribnici, je še povedala Nose Maroltova.
Po besedah direktorja Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Damijana Denca je treba vzrok za povečevanje števila štorkelj iskati na njihovih prezimovališčih v Afriki. Zaradi tamkajšnjih ugodnih pogojev se na svoja letna območja vrača vse več teh ptic, posledično pa se jih v Sloveniji in tudi drugje po Evropi vsako leto izleže več.
Štorkljam, ki v glavnem gnezdijo z istim partnerjem, ki se vsako leto vnovič združita ravno v starem gnezdu, očitno slovensko okolje prija. Ker se pretežno hranijo z mišmi in drugimi malimi glodavci, pa so za človeka koristne.
Štorklja v naravnem okolju živi do 25 let. Vsako leto znese do pet jajc, vendar vseh ne izvali. Število svojih mladičev namreč prilagaja vsakoletnim pogojem, je še pojasnil Denac.
