"Plače so izredno pomemben instrument politike trga dela in so izredno pomembne pri določanju položaja posameznika in njegove vključenosti v družbo," je uvodoma poudarila Pojetova.
Delo je po njenih besedah v Sloveniji povsem razvrednoteno, to pa se odraža tudi v njegovi ceni. Nesprejemljivo se ji zdi, da morajo ljudje, ki delajo povprečno 174 ur na mesec, iskati še socialno pomoč.
Povedala je, da v ZSSS redno spremljajo plačna razmerja po dejavnostih in da so v podjetjih, kjer so plače delavcev najnižje, plače menedžmenta najvišje, "celo več, zasledili smo primere, ko je bila v podjetju s 120 zaposlenimi masa plač za pet zaposlenih po individualnih pogodbah višja kot masa vseh ostalih 115 zaposlenih".
Kot problematično je ocenila tudi, da se večina zaposlenih uvršča na dno plačne distribucije in da dve tretjini zaposlenih prejemata plačo, nižjo od slovenskega povprečja, 50 odstotkov vseh zaposlenih pa plačo, nižjo od 1311 evrov bruto oz. 893 evrov neto.
V zvezi z obremenitvijo plač je spomnila, da si v ZSSS že nekaj let prizadevajo za spremembe v dohodninski lestvici, davčno razbremenitev dela in dvig neto plač.
"Opozoriti tudi velja, da delavce bruto in bruto bruto ne zanimata. Delavci poznajo neto znesek, to kar prejmejo na transakcijski račun, in gledajo, če bodo s temi evri lahko preživeli," je poudarila.
V zvezi z minimalno plačo je spomnila, da je njen ključni problem definicija. Za sindikate je sporno, da se po definiciji vanjo vštevajo vsi dodatki, z izjemo dodatka za nadurno delo. V primeru prejemnikov minimalne plače tako zaposleni ne glede na to, ali dela v nedeljo ali ponoči, prejme enako plačilo kot tisti, ki mu ni treba delati v takih pogojih, je ponovila.
Ob tem je sindikalistka razkrila, da so v nekaterih dejavnostih na ravni kolektivnih pogodb že ukrepali in vzpostavili možnost izvzema dodatkov, ta praksa pa se prenaša tudi na podjetniško raven. "Že sami družbeno odgovorni delodajalci se zavedajo, da bo na tem področju treba narediti nekatere spremembe," je izpostavila.
Spregovorila je tudi o mračnih napovedih učinkov morebitnih sprememb minimalne plače v smeri njenega zvišanja.
V tej luči se je dotaknila skoraj 23-odstotnega zvišanja minimalne plače v letu 2010. Takrat je bilo napovedano, da se bo število prejemnikov minimalne plače povečalo s treh na 14 odstotkov, a se je na koncu na sedem odstotkov, prav tako s tega naslova ni bilo izgubljenih 74.000 delovnih mest, temveč okoli 17.000, je nanizala.
Delavci od sindikatov terjajo, da na področju definicije minimalne plače poskrbijo za premik, je navedla in pristavila, da se sindikati zavzemajo za postopne spremembe, izpeljane v sodelovanju s socialnimi partnerji, "saj se zavedamo, da ko bodo v podjetjih izbruhnili socialni nemiri z nami ali pa brez nas, bo za to prepozno".
