Slovenija

Katastrofa, ki preti Jadranskemu morju

STA/G.G.
25. 3. 2015, 10.07
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Hrvaška ima v Jadranskem morju 18 plinskih ploščadi, če pa bi v raziskavah našli še nafto, bi jim dodali še naftne vrtine. Okoljevarstveniki pa opozarjajo, da je to povsem nesprejemljivo, saj bi lahko že ena nesreča povzročila katastrofo, ki bi zaznamovala več generacij.

Reuters

Na Hrvaškem že nekaj časa poteka kampanja S.O.S za Jadran, v okviru katere skupina nevladnih organizacij opozarja na sporne načrte hrvaške vlade za raziskovanje in črpanje nafte oziroma plina v hrvaškem delu Jadrana.

Kampanja se s sodelovanjem slovenskega Greenpeacea širi tudi v Slovenijo. Prejšnji teden, natančneje 16. marca, se je pri nas v okviru postopka čezmejne presoje vplivov na okolje začela 30-dnevna javna razgrnitev gradiva programa raziskovanja in črpanja ogljikovodikov v Jadranu, ki ga je pripravilo hrvaško gospodarsko ministrstvo. Hrvaška je v začetku januarja podelila prve koncesije, in sicer petim naftnim podjetjem, ki lahko raziščejo 10 območij, pretežno v srednjem in južnem Jadranu.

"Odločitev hrvaške vlade je strateško zelo sporna," je poudaril predstavnik organizacije WWF Adria Bojan Stojanović. Članice EU so, kot je spomnil, sprejele določene podnebne in energetske zaveze in ugotovile, da prihodnost ni v fosilnih gorivih. "Hrvaška pa je tu storila korak nazaj in ogrozila svoje podnebne in energetske cilje."

Vse to je sporno, še bolj kritična pa situacija postane v primeru, da bi ob črpanju nafte v Jadranu prišlo do nesreče. Da se zamenja morska voda v Jadranu, je namreč potrebno okoli 80 let. "Če bi prišlo le do enega izliva, bi tri do štiri generacije ostale brez Jadranskega morja," je opozoril Stojanović.

Reuters
Blažić ne verjame, da bo morebitno slabo vreme ogrožalo prihod Slovencev, ki jih pričakujejo do konca tedna.

Koalicija S.O.S za Jadran združuje zaenkrat osem nevladnih civilnodružbenih organizacij, večina jih prihaja s Hrvaške. "Naša skupna zahteva je, da hrvaška vlada sprejme moratorij na raziskovanje in črpanje nafte, vsaj do referenduma, na katerem bi se ljudje jasno izjasnili o takšni strateški usmeritvi države," je poudaril Stojanović.

Koalicija je na Hrvaškem že dosegla prve uspehe, je ocenil vodja Greenpeacea na Hrvaškem Zoran Tomić. Hrvaška vlada in izbrana naftna podjetja bi namreč morala pogodbo o koncesijski dejavnosti podpisati do začetka aprila, a so po pritisku civilne družbe ta rok prestavili za vsaj dva meseca. Nedavno pa je hrvaški premier Zoran Milanović omenil tudi možnost referenduma o tem vprašanju.