Kot so danes sporočili z Agencije za varstvo konkurence (AVK), je Geoplin v pritožbi znova problematiziral domnevno nejasnost in nedoločnost izreka odločbe AVK glede ravnanj, ki jih mora podjetje opustiti oz. se jih v prihodnosti vzdržati.
Geoplin je po pojasnilih AVK izpostavil škodo, ki naj bi nastala zaradi nejasnosti izreka in posledično nemožnost izbire ustreznih ukrepov oz. prenehanja z določenimi ravnanji ter nejasnost glede pojma dolgoročnosti pogodb. Na upravno sodišče je naslovilo očitek o neupoštevanju načela sorazmernosti ter škodljivih posledic za javni interes in poseg v pravice tretjih oseb.
Vrhovno sodišče je poudarilo, da je izrek predmetne odločbe jasen, saj da je iz njega razvidno, katera ravnanja mora Geoplin opustiti oz. se jih v prihodnosti vzdržati, so zapisali v AVK in dodali, da je sodišče ugotovilo, da Geoplin ni z zadostno verjetnostjo izkazal težko popravljive škode, ki bi nastala z izvršitvijo odločbe.
"Vrhovno sodišče meni, da je pojem dolgoročnosti pogodb dovolj določno opredeljen, potrjuje pa tudi stališče AVK, da dolgoročne pogodbe same po sebi niso prepovedane, zato je splošna razprava o času trajanja pogodb, ki jih sme Geoplin sklepati, odveč," so poudarili na AVK.
Kot so še dodali, je vrhovno sodišče izrecno pritrdilo stališču AVK in upravnega sodišča, da mora Geoplin s kršitvijo prenehati nemudoma, pri čemer lahko samostojno izbere ukrepe za prenehanje kršitve. O sprejetih ukrepih mora Geoplin v treh mesecih obvestiti AVK.
AVK je v začetku leta ugotovila, da je Geoplin zlorabljal prevladujoč položaj na trgu dobave zemeljskega plina industriji. Predvsem so moteče dolgoročne pogodbe, ki so vsebovale klavzule o količinah prevzetega plina in obveznosti prevzemanja minimalnih količin ter penali in stroški za neprevzete količine plina.
AVK je prepričana, da bo Geoplin odpravil prepovedane klavzule iz pogodb. Neizvršitev odločbe AVK je sicer samostojen prekršek, za katerega je zagrožena globa do 10 odstotkov letnega prometa podjetja.
