Slovenija ima po Mramorjevih besedah državne naložbe v podobnih sektorjih kot druge države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), na primer v telekomunikacijah in energetiki. A obseg teh naložb je "občutno prevelik".
Kot je na konferenci o privatizaciji, ki poteka na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), spomnil Mramor, bo ministrstvo podjetja v klasifikaciji razdelilo glede na tri glavne kriterije - glede na obstoj monopolov, mrežni vpliv nekaterih podjetij na celotno gospodarstvo in glede na strateške cilje države v določenih sektorjih oziroma celotnem gospodarstvu.
Privatizacija v vseh državah sproža burne razprave. "A Slovenija še nikoli ni imela tako visoke podpore privatizaciji, kot jo ima danes," je minister izpostavil rezultate javnomnenjskih anket.
"Definitivno" je glede tega enotna tudi koalicija, je zagotovil Mramor in spomnil na sprejetje aktualnega predloga strategije upravljanja državnega premoženja na vladi in tudi veliko podporo v matičnem parlamentarnem odboru.
Pri deležih, ki bodo namenjeni za prodajo, bo treba zagotoviti transparenten postopek, pri ostalih pa bo treba najti ustrezen model lastništva. "Ni samo vprašanje prodati ali ne prodati," je poudaril minister. Potrebujemo prilagodljivost in različne možnosti za upravljanje glede na specifike različnih podjetij in sektorjev.
Član uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Matej Runjak se je strinjal, da je število podjetij, ki so se znašla pod okriljem SDH in slabe banke, izredno veliko. "V določenem obsegu lahko državni sklad kvalitetno in učinkovito upravlja državna podjetja, a trenutno je za slovenske razmere ta obseg veliko prevelik," je dejal.
Zagotovil je, da SDH teži k kar največji transparentnosti in želi postopke voditi na mednarodno primerljiv način. "Se pa učimo na lastnih napakah," je priznal tudi nekaj grehov iz preteklosti. Dodal je, da je SDH že dosegel napredek pri kadrovanju v podjetjih v državni lasti. "Politizacija kadrovanja v državnih firmah se je bistveno zmanjšala," je zagotovil.
Tudi sicer se je precejšen del razprave vrtel okoli vprašanja kadrov. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je namreč menil, da pri nas nimamo dovolj sposobnih in strokovno primerno podkovanih kadrov, da bi pokrili mesta v nadzornih svetih kot v upravah slovenskih bank. "Nimamo dovolj resursov za vodenje državnih podjetij," je menil Jazbec.
Mramor se s tem ni strinjal. Po njegovem smo šli v Sloveniji iz ene skrajnosti v drugo - prej so bili vsi dobri, zdaj ni pa nihče. Mramor meni, da imamo dobre kadre, moramo pa jim zaupati, a tudi postaviti jasne cilje. "Mislim, da je v kombinaciji domačih in tujih strokovnjakov upravljanje lahko dobro," je dejal.
Mednarodno konferenco o podjetjih v državni lasti in procesu privatizacije v Sloveniji skupaj pripravljata GZS in Evropska komisija. Na njej med drugim analizirajo poslovanje slovenskih podjetij v državni lasti in primere postopkov privatizacije iz tujine.
Da je Slovenija na dobri poti, čeprav mora še veliko postoriti, je ocenil Istvan P. Szekely iz generalnega direktorata Evropske komisije za gospodarske in finančne zadeve, med drugim zadolžen za Slovenijo. Spomnil pa je, da lastništvo podjetij ni edini način, kako lahko država zagotovi izpolnitev določenih ciljev. Država še vedno postavlja pravila, je spomnil.
Za dobre rešitve so torej potrebna različna orodja, je izpostavil Szekely. Predlagal pa je, da Slovenija začne tam, kjer obstaja visok delež strinjanja. Kjer konsenza ni, pa predlaga razpravo in iskanje rešitev, ki bodo dobre za vse.
Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir je privatizacijsko zgodbo letališča označil za uspešno in izpostavil sinergije, ki jih lahko ponudi močan lastnik, kot je Fraport. Novi lastnik je za delnico plačal "kar solidno ceno" in pričakuje povratek teh sredstev.
Skobir s strani novih lastnikov ne čuti večjih pritiskov. So pa podane jasno začrtane smernice glede fizične in finančne slike, ki je "bolj zahtevna kot doslej". "Po starih časih pa se mi ne toži," je zagotovil.
Mramor je povedal, da v skladu z novo strategijo Aerodrom verjetno ne bi bil opredeljen kot podjetje, iz katerega bi se država umaknila v celoti. "A če ga bo novi lastnik razvil, da bo prijazen za potnike in blago ter okoli njega vzpostavil logistični hub, bo to dobra prodaja," je menil.
Runjak pa je izpostavil še, da imamo pri nas včasih vtis, da se moramo kupcev iz tujine braniti z vsemi štirimi. "Je res toliko povpraševanja? Ali je res to okolje, ki je davčno in makroekonomsko zanimivo za kupce?" je vprašal.
Mramor se je strinjal, da bo v prihodnje, če želimo od prodaje iztržiti čim več, nujna pametno vodena ekonomska ter stabilna javnofinančna politika. Szekely pa je izpostavil še administrativne ovire in dolgotrajne birokratske postopke. "Rešitev teh težav bi pritegnila tako domače kot tuje zasebne naložbe," je menil.
