Slovenija

Nova klofuta slovenskemu sodstvu

Simon Rosc/STA
10. 3. 2015, 06.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Že tako nizka stopnja zaznane neodvisnosti pravosodja v Sloveniji se je še poslabšala, ugotavlja Evropska komisija v tretjem pregledu stanja v pravosodju članic EU. Slovenijo je komisija sicer izpostavila tudi kot zgled izboljšanja učinkovitosti sistema z zmanjšanjem sodnih zaostankov v nekazenskih zadevah.

STA

Zaznana neodvisnost pravosodja se je v preteklih treh letih v večini članic izboljšala ali ostala stabilna, a v nekaterih, na primer v Bolgariji, Španiji in Sloveniji, se je že tako nizka stopnja zaznane neodvisnosti pravosodja še poslabšala, je ob predstavitvi ključnih ugotovitev pregleda opozorila evropska komisarka za pravosodje Vera Jourova. Slovenija je sicer po zaznani neodvisnosti pravosodja, ki lahko med drugim negativno vpliva na investicije, peta najslabša članica. Najslabša je Slovaška.

Slovenija tudi zgled

Slovenijo je sicer komisarka izpostavila tudi kot zgled. »Veseli me, da opažamo nekaj spodbudnih znamenj izboljšanja učinkovitosti pravosodnih sistemov v članicah, na primer v Sloveniji, pri zmanjšanju sodnih zaostankov v nekazenskih zadevah,« je dejala.

STA

Prvi pri usposabljanju

Pri pregledu usposabljanja sodnikov komisija ugotavlja, da se je v večini članic več kot petina sodnikov udeležila stalnega usposabljanja na področju prava EU ali prava drugih članic. To znatno presega letni cilj petih odstotkov delavcev v pravni stroki, ki bi se morali udeležiti usposabljanja, da bi do leta 2020 dosegli cilj 50 odstotkov. Slovenija je pri usposabljanju sodnikov po razpredelnici komisije na prvem mestu, daleč pred drugouvrščeno Estonijo.

Zastopanost žensk

Jourova je izrecno opozorila na zastopanost žensk na najvišjih položajih: višja je stopnja sodišča, manj je poklicnih sodnic. Kljub pozitivnim trendom pri deležu poklicnih sodnic na sodiščih prve in druge stopnje mora tako večina članic storiti še veliko, da bi na vrhovnih sodiščih zagotovila uravnoteženo zastopanost spolov od 40 do 60 odstotkov, opozarja komisija.

Slovenija je po deležu poklicnih sodnic na prvostopenjskih in drugostopenjskih sodiščih na vrhu. Razpredelnica komisije kaže, da je bilo na sodiščih prve stopnje v letu 2013 v Sloveniji okoli 80 odstotkov sodnic, na sodiščih druge stopnje pa okoli 70 odstotkov. Na vrhovnem sodišču je ta delež za približno polovico manjši, okoli 36-odstoten.

STA

Priporočila

Na podlagi pregleda stanja v pravosodju je lani komisija dvanajstim članicam, tudi Sloveniji, priporočila ukrepanje za izboljšanje pravosodnih sistemov. Sloveniji je med drugim priporočila, naj učinkovito ukrepa v boju proti korupciji, naj nadalje skrajša sodne postopke na prvi stopnji v civilnih in gospodarskih zadevah, vključno z zadevami v okviru zakonodaje o insolventnosti, in naj zmanjša število primerov, ki čakajo na obravnavo, zlasti v zadevah, ki se nanašajo na izpeljevanje in insolventnost.

Tudi ugotovitve letošnjega pregleda stanja bo komisija upoštevala pri pripravi priporočil za ukrepanje članicam v sklopu evropskega semestra in pri določanju prednostnih področij financiranja v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov v povezavi z reformami pravosodja.

Za komentar neodvisnosti sodstva smo zaprosili predsednico Slovenskega sodniškega društva Janjo Roblek, a so nam sporočili, da se zaradi natrpanega urnika ne bo mogla odzvati. Na poročilo pa se ni odzval tudi minister za pravosodje Goran Klemenčič.