Novice Svet24

Kot je poudaril direktor družbe RTC Krvavec Srečko Retuznik, so zdaj vrata morebitnemu investitorju odprta. Sedežnica bi stala štiri do pet milijonov evrov, investicija pa bi se izplačala, če bi obenem zgradili akumulacijski bazen za zasneževanje in dodatne nastanitvene zmogljivosti. Le v primeru, da bi našli vlagatelja v turistično infrastrukturo, bi se lotili tudi žičniške povezave.

Tako bi zagotovili donosnost investicije, saj je glavni problem Krvavca prav pomanjkanje namestitvenih zmogljivosti. Hotel, ki je v lasti RTC Krvavec in ima 60 postelj, je med zimsko sezono zelo dobro zaseden, vendar je to premalo. Na bližnjih zemljiščih, ki jih prodaja Raiffeisen banka, pa bi bilo po prvotnem načrtu prostora za kar 800 ležišč, je pojasnil Retuznik.

RTC Krvavec

Investitor bi lahko kupil tudi RTC Krvavec in tako postal lastnik celotnega načrtovanega kompleksa. Prejšnji poskus prodaje družbe s strani Uniorja namreč ni uspel. Kot so zatrdili v družbi, ki se je s pogodbo o finančnem prestrukturiranju, zavezala k prodaji družbe RTC Krvavec, bodo s postopkom prodaje nadaljevali. Kdaj in na kakšen način, pa se uprava še ni odločila.

V prvi fazi postopka prodaje so Unior in njegovi svetovalci kontaktirali več kot 30 potencialnih investitorjev in jih pozvali k oddaji nezavezujočih ponudb. Pričakovali so štiri ponudbe, prejeli pa smo le eno, in sicer s strani Občine Cerklje na Gorenjskem. Ker ponudba ni izpolnjevala njihovih pričakovanj, so občino pozvali k njeni dopolnitvi.

Kot pravi cerkljanski župan Franc Čebulj, je Unior pričakoval precej višjo ceno od ponujene, zato je občina od svoje namere za odkup odstopila. Višjo ceno bi bila občina zmožna ponuditi le, če k sodelovanju pristopile tudi nekatere druge občine, ki gravitirajo na Krvavec. Te pogovore pa je Čebulj načrtoval šele po morebitnem povabilu k podrobnemu pregledu.

"Ker nam to ni bilo dano, sem ustavil zadeve in nisem delal korakov naprej," je povedal Čebulj in zavrnil možnost, da bi občina v prihodnjih prodajnih postopkih še poskušala dobiti delež v podjetju. "Da bi se za to odločili, bi potrebovali več vzgibov, predvsem več podpore tistih, ki se ukvarjajo s turizmom," je podaril Čebulj.

Opozoril je tudi na problem povračila morebitnih vloženih sredstev. Vsa slovenska smučišča se namreč srečujejo s težavami pri financiranju žičniške infrastrukture. Odnos države do nje bi moral biti tak kot je v drugih alpskih državah, predvsem Avstriji in Švici, kjer so žičnice javna infrastrukture, meni Čebulj, ki se boji, da slovenska smučišča v nasprotnem primeru ne bodo več dolgo konkurenčna.

Wikipedia

Krvavec bi za nadaljnji razvoj in dobičkonosnost potreboval precej več ležišč, kot jih ima sedaj. Glede na obstoječe stanje pa si le prizadeva za preživetje prek stalnega prelaganja obveznosti iz preteklosti, je povzel Čebulj, a zagotovil, da Krvavec vendarle ni v nevarnosti, da bi se mu zgodilo kaj podobnega kot Kaninu, saj ima urejeno tudi dostopno cesto.

Z letošnjo zimsko sezono bodo na Krvavcu vendarle popravili nekatere slabše izkupičke prejšnjih let. Predvsem zaradi ugodnih januarskih in februarskih razmer je na Krvavcu v tej sezoni smučalo za 30 odstotkov več smučarjev kot v enakem obdobju prejšnje sezone. Tudi snega je še vedno dovolj, zato Retuznik računa, da bodo smučali najmanj do velike noči.

Wikipedia