Novice Svet24

Kot je povedal župan Občine Gorenja vas-Poljane Milan Čadež, odlagališče Boršt, na katerega je bilo odloženih 600.000 ton hidrometalurške jalovine, leži na plazišču. Premiki odlagališča so zato enkrat višji od dovoljenih, lansko oktobrsko obilno deževje pa bi lahko povzročilo še dodatne premike. "To nas na občini najbolj skrbi," je poudaril župan in spomnil, da pristojno ministrstvo že več let opozarja na nujnost sanacije.

Na ministrstvu za okolje in prostor so pojasnili, da se trenutno izdeluje študija premika plazu, katere rezultati bodo znani predvidoma v roku enega meseca. Na ministrstvu, ki ima za to proračunsko postavko po rebalansu proračuna zagotovljenih dobrih 445.000 evrov, bodo skušali z notranjim prerazporejanjem pridobiti še nekaj dodatnih sredstev, ki bi omogočala naročilo študije radiološkega vpliva premika plazu. Ugotavljajo sicer, da se stanje plazišča po oktobrskih poplavah vrača v stare okvire.

Glede odlagališča rudarske jalovine Jazbec so na ministrstvu pojasnili, da je pred prenosom odlagališča na Agencijo za radioaktivne odpadke, ki je predviden do konca junija, potrebna še sanacija škode zaradi lanskih jesenskih poplav. Finančna sredstva za sanacijo so zagotovljena, sanacija pa bo opravljena v prihajajočem spomladanskem obdobju, ko ne bo več snega in lokacija ne bo preveč namočena, pravijo na ministrstvu.

Matej Zalar

Čadež sicer opozarja, da je v državnem proračunu za sanacijo in zapiranje rudnika že dlje časa bistveno premalo sredstev. Potrebna dela oziroma sanacija odlagališča Boršt se bo po njihovih trditvah izvajala v letih 2016 in 2017, dokončno zaprtje rudnika urana Žirovski vrh, pred katerim je treba urediti tudi oba odlagališča, pa je predvideno do konca leta 2017.

Uranovo rudo so na Žirovskem vrhu začeli pridobivati leta 1982, dve leti kasneje se je začela proizvodnja uranovega koncentrata. Celotni kompleks je obsegal podzemni rudnik z vsemi zunanjimi objekti, predelovalni obrat, odlagališče rudarske jalovine Jazbec in odlagališče hidrometalurške jalovine Boršt.

Po samo nekaj letih redne proizvodnje je sredi leta 1990 vlada sprejela odločitev o začasnem prenehanju izkoriščanja uranove rude, leta 1992 pa je sledil še zakon o trajnem prenehanju. V času obratovanja so pridobili 633.000 ton uranove rude, iz katere je bilo proizvedenih 452 ton uranovega koncentrata. Raziskane neizkoriščene zaloge urana v Žirovskem vrhu pa so ocenjene na 16.000 ton uranovega oksida.

Ker je bila odločitev o zapiranju nenadna in brez predhodnih priprav, je bil prvi program zapiranja pripravljen šele leta 1994. Ker ni bilo zadostnih sredstev, se je postopek zapiranja rudnika, katerega vplivi na okolje so sicer pod mejnimi vrednostmi, močno zavlekel. Po že popravljenih terminskih načrtih bi moral biti rudnik dokončno saniran in zaprt leta 2007. Sedanje napovedi pa kažejo, da se bo to zgodilo leta 2017.

Arhiv Svet24