Novelo zakona o tujcih so predlagali poslanci ZaAB, SD, DeSUS in ZL, vlada in tudi varuhinja človekovih pravic pa sta jo podprli. DZ jo obravnava po skrajšanem postopku.
Predlog dopolnjuje člena 47a in 47b obstoječega zakona in daje pristojnemu organu diskrecijsko pravico, da dovoli združitev družine begunca ali tujca s priznano subsidiarno zaščito tudi v drugih primerih, kot jih določa veljavni zakon, če posebne okoliščine govorijo v prid združitvi.
Obstoječi zakon namreč taksativno našteva krog družinskih članov - enako kot zakon o mednarodni zaščiti v členu 16b, ki ga je ustavno sodišče januarja razglasilo za neskladnega z ustavo. Za družinske člane šteje le zakonce ali registrirane življenjske partnerje ter otroke in starše, ne pa npr. bratov in sester - kar je tudi vodilo v zaplete s somalijskim dekletom.
Pričakovano so podporo predlaganim spremembam danes napovedali v koalicijskih SMC, DeSUS in SD ter v opozicijskih ZL in ZaAB. Kot so opozorili v današnji razpravi, je bil primer somalijskega dekleta, ki je bil povod zanje, resda vsem rešen, a vprašanje je, kaj bi se zgodilo z dekletom, če primer ne bi postal tako medijski razvpit.
Na koncu se je resda izkazalo, da je rešitev omogočala že obstoječa zakonodaja, a problem je, da pristojni organi pogosto nimajo volje poiskati rešitve. Poseganje po izrednih sredstvih terja tudi dragocen čas in lahko zagreni življenje prizadetim, so se strinjali.
Matjaž Hanžek (ZL) je poleg tega opozoril, da imamo v Sloveniji na sploh izredno restriktivno, rigidno in neživljenjsko zakonodajo na področju tujcev in mednarodne zaščite ter da predlagane spremembe nikakor ne rešujejo vseh pomanjkljivosti. Vlado je pozval, naj nemudoma pristopi k sistemskim rešitvam.
Tudi v SDS bodo spremembe v ponedeljek, ko bo na vrsti glasovanje, po besedah Anje Bah Žibert, podprli. V NSi so medtem pripravili amandmaja k predlagani noveli, ki bi na največ deset omejil letno število primerov, v katerih bi lahko pristojni organi uporabili diskrecijsko pravico in priznali pravico do združitve družine zaradi posebnih okoliščin.
Tako na notranjem ministrstvu kot v treh koalicijskih strankah ter v ZL in ZaAB amandmajema nasprotujejo. Podporo so jima napovedali le še v SDS.
Kot je opozoril državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga, bi takšne kvote pomenile kršitev temeljne človekove pravice - enakosti pred zakonom. Nekemu tujcu bi namreč združitev z družino zavrnili le, ker bi bila kvota že zapolnjena, in posledično bi bil v neenakem položaju v primerjavi s tujcem, ki bi mu to pravico odobrili še pred izpolnitvijo kvote.
Jernej Vrtovec (NSi) se je branil, da sta amandmaja "zelo dobronamerna" in da želijo z njima le preprečiti morebitne zlorabe in neupravičena priseljevanja v Slovenijo. Kot argument je med drugim navedel denar, češ da bi se lahko zlorabe celo tako razpasle, tudi na sto primerov letno, da bi predstavljale javnofinančni problem.
Na to so se posebej ostro odzvali v ZL, češ da je nesprejemljivo zlorab sistema v naprej obtoževati ljudi, ki si skušajo z begom rešiti življenje, še bolj nesprejemljivo pa je dajati prednost denarju, ko gre za človeška življenja.
