ECB je konec januarja napovedala nove ukrepe za zagon evropskega gospodarstva in eden izmed teh ukrepov je ravno program kvantitativnega sproščanja oziroma obsežnega kupovanja obveznic. Banka Slovenije bo lahko mesečno od bank in drugih finančnih ustanov odkupila do 294 milijonov evrov obveznic. Odkupi Banke Slovenije bi lahko mesečno dosegli 294 milijonov evrov, kar v 19 mesecih znese 5,6 milijarde evrov.
Za tak, po mnenju nekaterih, drastični ukrep se je ECB odločila zaradi nizke inflacije in šibke gospodarske rasti v območju evra ter tudi zato, ker doslej sprejeti ukrepi za zagon gospodarstva niso bili dovolj učinkoviti. ECB je namreč v boju proti deflaciji in šibki gospodarski rasti že lani sprejela več ukrepov, tudi nevsakdanjih, med drugim je znižala obrestno mero, bankam je omogočila dostop do cenejših posojil, a vse to je bilo brez uspeha. Še decembra lani je bila v območju evra deflacija (–0,2 odstotka).
Vodilni v ECB-ju so konec januarja, ko je bil ukrep obsežnega kupovanja obveznic sprejet, dejali, da bo ta gospodarstvu v razmerah, ko so ključne obrestne mere ECB izredno nizke, podjetjem in gospodinjstvom omogočil dostop do cenejšega financiranja, kar naj bi spodbudilo investicije in potrošnjo ter prispevalo k zvišanju inflacije. Če prevedemo v navadnemu človeku razumljiv jezik, želi centralna banka s kupovanjem obveznic znižati obrestne mere in povečati količino denarja v obtoku. Banke namreč ceno denarja določajo z obrestnimi merami, s čimer vplivajo na gospodarstvo. Če so obresti višje, se izposodi manj denarja, saj so posojila dražja, nižje obrestne mere pa imajo obratni učinek. A ko so obresti blizu ničle, kot je zdaj, je njihov učinek na gospodarstvo manjši, in ker morajo banke kljub temu ustvarjati dobiček, se lahko razkorak med ključno obrestno mero in obrestnimi merami, s katerimi se soočajo gospodinjstva in podjetniki, v kriznih časih poveča.
In ravno v teh primerih se da na ceno denarja na trgu vplivati s kvantitativnim sproščanjem, katerega cilj je, kot smo že dejali, znižanje obrestnih mer za gospodarstvo in gospodinjstva. Centralna banka tako ustvari nov denar za uporabo v gospodarstvu.
Kako pa bo ta ukrep vlival na Slovenijo in na naše malo izvozno usmerjeno gospodarstvo?
Po mnenju glavnega upravljavca družbe za upravljanje investicijskih skladov Alpen Invest Izidorja Jermana bo vpliv na gospodarstvo pozitiven, saj bo operacija kvantitativnega sproščanja na bančni trg vlila dodatno likvidnost ter znižala stroške zadolževanja in spodbudila kreditiranje, s čimer se strinjajo tudi v Banki Slovenije. V naši centralni banki obenem poudarjajo, da uspešnost tega ukrepa v okviru ECB pomeni tudi izboljšanje domačega in tujega okolja, v katerem slovenska podjetja poslujejo.
»Zaradi nižjih premij za tveganje se bodo zvišala vrednotenja naložb in posredno se bodo izboljšale tudi bilance slovenskih podjetij oziroma vrednosti naložb, torej vrsta multiplikativnih dogodkov. Eno izmed najpomembnejših vlog bo zagotovo imel šibek evro, ki je sicer že v pričakovanju ukrepov v tem letu upadel za 6 odstotkov in kar 17 odstotkov v zadnjem letu dni. To omogoča visoko konkurenčnost evropskih izvoznikov in posredno slovenskih, ki dobavljajo evropskim multinacionalkam (avtomobilska industrija),« je za Svet24 še povedal Jerman.
Mnogim se tudi postavlja vprašanje, v kolikšni meri bodo slovenske banke, ki težav z likvidnostjo nimajo, lastništvo državnih obveznic pa jim prinaša precejšnje prihodke, za ta ukrep zainteresirane. Iz Banke Slovenije so nam sporočili, da ocenjujejo, da se bodo banke za prodajo zanimale, če bodo ocenile, da je cena ugodna in če bodo imele ustrezne naložbene alternative, po drugi strani pa je Jerman dejal, da bodo pretežni prodajalci državnih obveznic najverjetneje tuji investitorji, saj banke in zavarovalnice v tem trenutku dobivajo lep donos na obveznice. Koliko bo ukrep ECB-ja resnično vplival na vnovični zagon gospodarstva in koliko denarja bomo uspeli počrpati, pa bo pokazal čas.