"Pogodbo o financiranju Radia Študent so ministri iz poslanskih skupin Modro za študente in Zagon potrdili, medtem ko jih ministri iz skupine Povezani niso," je za STA dejal Liković in dodal, da bodo zdaj poskusili z usklajevanji rešiti nastali problem že na prihodnji seji predsedstva. Sam Liković se bo, kot je dejal, maksimalno zavzel, da se to čim prej reši, ker se zaveda stanja Radia Študent, ki potrebuje denar. Razlog, da ministri niso potrdili pogodbe, naj bi bilo po njegovih navedbah neizpolnjevanje obveznosti iz pogodbe iz leta 2014, da je treba 50 odstotkov sredstev nameniti za izplačila preko študentskih servisov, kar je po oceni Likovića nesprejemljivo. Direktor Radia Študent Zaniuk je prepričan, da dogajanje na današnji seji potrjuje, da predvsem zadnji dve leti v ŠOU poteka politična gonja zoper obstoj in delovanje zavoda. "Akterji te politične gonje prihajajo predvsem iz študentske skupine Povezanih. Vsakršna blokada že tako minimalnega sofinanciranja zavoda v tem letu pomeni, da radio že zdaj zelo težko poravnava svoje tekoče obveznosti," stanje na radiu pojasnjuje Zaniuk.
Političen pritisk na poslovanje in delovanje radia
Zanj je to eklatanten primer političnega pritiska na poslovanje in delovanje radia. Prepričan je, da na ŠOU želijo doseči predvsem, da bi na radiju delalo več študentov. V zadnjih letih tudi povečujejo delež študentov, ki delajo na Radiu Študent, dodaja Zaniuk. "Res, da vsi študentje niso plačani preko študentskega servisa. Ker gre za avtorska dela, so nekateri plačani tudi preko avtorskih pogodb. Delovanje Radia Študent brez stroškov dela pomeni nekaj manj kot 90.000 evrov fiksnih rednih stroškov na leto. To pomeni, da dotacija ustanovitelja ne pokriva več niti rednih stroškov delovanja, če bi upoštevali določilo, da je treba 50 odstotkov nameniti za izplačila preko študentskih servisov," je jasen Zaniuk. Po njegovem gre tudi za neposreden napad na medijsko avtonomijo in kadrovanje na Radiu Študent.
Radio brez osnovnega financiranja
ŠOU je v začetku januarja sprejel tri milijone evrov težak finančni načrt za tekoče leto, v katerem je radiu namenil 137.000 evrov oziroma 24 odstotkov manj denarja kot leta 2014. Ker pogodbe o financiranju Radia Študent še ni, to pomeni, da radio ostaja brez osnovnega financiranja, je še za STA dodal Zaniuk. Ne samo, da je zavod trenutno brez denarja, je tudi brez sveta zavoda oziroma organa upravljanja. Danes bi morala potekati konstitutivna seja, ki pa ni bila sklepčna, saj dva predstavnika ŠOU v Ljubljani (ustanovitelja in uporabnikov), ki ju je na predlog Povezanih imenovalo predsedstvo ŠOU, nista prišla na sejo.
