Slovenija je bila obsojena zaradi kršitve pozitivne obveznosti države oziroma procesnega vidika prepovedi mučenja, o čemer govori 3. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah.
V primeru M. A. proti Sloveniji je sodišče ugotovilo, da je Slovenija s procesnega vidika kršila prepoved mučenja iz omenjenega 3. člena, ki pravi, »da se nikogar ne sme mučiti ali nečloveško in ponižujoče z njim ravnati ali ga kaznovati«. Država bo morala tako tožnici plačali 16.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in dobrih 1000 evrov sodnih stroškov. Kot izhaja iz sodbe, so tožnico 1983., ko je bila 8 mesecev noseča, posilili trije moški. Leta 1984 so jih obtožili hudega posilstva, prvo sodno zaslišanje je bilo nato predvideno za leto 1988, a so ga preložili, kot tudi številna nadaljnja.
Tudi v drugem primeru, N. D. proti Sloveniji, so razsodili, da je zaradi zamud v sodnih postopkih prišlo do kršitve pozitivne obveznosti države v skladu s 3. členom. Slovenija bo morala tožnici zaradi tega plačati 4000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo in 3300 evrov sodnih stroškov. Kot izhaja iz sodbe, je leta 1986 rojeno tožnico leta 1992 posilil njen takrat 19-letni stric, ki je živel skupaj z njeno družino v hiši starih staršev. Stric je nato tožnico redno silil v spolne odnose, približno dvakrat tedensko. To je trajalo vse do leta 1994.
