Že prejšnji direktor Aera Zvone Žepič, ki je lani odstopil, je napovedal zmanjšanje števila zaposlenih za 35, vendar načrta ni uresničil. Število zaposlenih sicer upada že od leta 2008, ko je bilo zaposlenih 350 delavcev, leta 2013 pa jih je bilo 177. Upad števila zaposlenih se je zgodil na račun t.i. mehkih načinov odpuščanja, nekaj delavcev pa je odšlo na lastno željo.
Prav tako Žepiču mu ni uspelo prodati programa samolepilnih trakov, za katerega naj bi se zanimali Turki, ter nepremičnine hčerinskega podjetja v Beogradu. Aero je sicer na seznamu 15 podjetij, ki jih država namerava privatizirati.
Lani so se v Aeru zgodile tudi lastniške spremembe. Vsi dotedanji delničarji med katerimi so izstopali predvsem Posebna družba za podjetniško svetovanje, Probanka in Intereuropa so skoraj v celoti izgubile svoje deleže. Nove lastnice so tako postale banke upnice, ki so tri milijone evrov terjatev pretvorile v kapital Aera. Največji, 62-odstotni delež v Aeru pa ima Družba za upravljanje terjatev bank, ki je lani zamenjavala nadzorni svet Aera in namesto Žepiča za direktorja imenovala Krajnca, ki naj bi družbo vodil le do konca marca letos.
Iz dostopnih podatkov je razvidno, da čisti prihodki Aera, ki ga bremeni tudi 12 milijonov evrov posojil, že od leta 2009 strmo padajo. Takrat so znašali 27,8 milijona evrov, leta 2013 pa so upadli na 13,5 milijona evrov. Leta 2013 je Aero posloval z izgubo v višini 4,2 milijona evrov, lani pa naj bi se ta izguba še povečala.
Finančne težave podjetja čutijo tudi zaposleni, ki so decembra lani prejeli le minimalne plače, januarske so bile izplačane v dveh delih, kako bo s februarskim pa še ni znano.
