Dospelost za plačilo glavnice je odložena do konca junija 2019, višina letne obrestne mere, po kateri se od 27. marca lani do 30. junija 2019 obrestuje glavnica, pa znaša štiri odstotke. Celjsko okrožno sodišče pa je decembra lani objavilo poziv upnikom navadnih in zavarovanih terjatev k vpisu novih delnic v prisilni poravnavi. Rok za oddajo izjav pa je potekel v začetku januarja letos. Uprava družbe je predlagala, da se osnovni kapital zaradi pokritja izgube zmanjša za 3,9 milijona evrov na nič.
Zaradi izvedbe poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala se po predlogu uprave razveljavijo vse delnice, na katere je razdeljen osnovni kapital. Ta sklep pa učinkuje pod odložnim pogojem, če bo skupni znesek navadnih in zavarovanih terjatev, ki jih bodo upniki prenesli na Polzelo kot stvarni vložek, znašal najmanj tri milijone evrov. Hkrati naj bi se z zmanjšanjem osnovnega kapitala, ta kapital povečal s stvarnimi vložki, ki so lahko vsaka terjatev do družbe, vključena v seznam navadnih ali zavarovanih terjatev.
Zaradi povečanja osnovnega kapitala Polzela načrtuje izdajo novih kosovnih delnic, ki tvorijo isti razred z že izdanimi delnicami.
Vsak upnik, ki zaradi vplačila stvarnega vložka prenese svoje terjatve na družbo, pridobi eno delnico za vsakih 1,395 evra prenesene zavarovane terjatve oz. za vsakih 1,86 evra prenesene navadne terjatve. Osnovni kapital se po predlogu poveča za znesek, ki je enak številu vseh vpisanih in vplačanih novih delnic, pomnoženemu s pripadajočim zneskom delnice v višini enega evra.
Vlada je na januarski seji dala soglasje k pretvorbi terjatev države v kapital Tovarne nogavic Polzela v skupni višini skoraj 923.000 evrov. Od tega je pol milijona evrov iz naslova danega kratkoročnega posojila, nekaj manj kot 332.000 evrov je davka na dodano vrednost ter slabih 91.000 evrov iz unovčenega jamstva odobrenega posojila.
Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo pri dokapitalizaciji Polzele, ki beleži izgubo v višini 3,9 milijona evrov, sodelovala v višini pol milijona evrov, kar pomeni le 22 odstotkov celotne vrednosti njene terjatve, vendar pod pogojem, da bodo v dokapitalizaciji sodelovale tudi vse banke.
Vlada tako pričakuje, da bodo v dokapitalizaciji Polzele sodelovale Nova Ljubljanska banka in Gorenjska banka v višini 50 odstotkov svoje izpostavljenosti ter Deželna banka Slovenije, Nova Kreditna banka Maribor in Hranilnica Lon s 100-odstotnim deležem terjatev.
Država bo z dokapitalizacijo postala 27-odstotna lastnica Polzele in tako pripomogla k začetku uspešne sanacije družbe, ki je v prisilni poravnavi. V primeru, da ne pride do konverzije na način, kot ga je predlagala DUTB, pa sledi stečaj Polzele, saj DUTB na podlagi svojih izračunov in svoje politike upravljanja ne more konvertirati večjega zneska od pol milijona evrov.
Huber Holding, ki se zanima za strateški vstop v Tovarno nogavic Polzela, je novembra lani sklenil skrbni pregled in priznal, da sinergije obstajajo. Čeprav je predstavnik družbe Huber Holding že opravil prve razgovore z večjimi upniki Polzele in predstavniki zaposlenih, ki so izrazili naklonjenost k predvidenemu vstopu in njihovi ponudbi, pa še ni znano, ali bo vstopil v lastniško strukturo Polzele.
Potrjena prisilna poravnava v Polzelo
Okrožno sodišče v Celju je sprejelo sklep o potrditvi prisilne poravnave za navadne terjatve v Tovarni nogavic Polzela. Delež plačila terjatev upnikov je 50-odstoten, terjatve, ki ne bodo obrestovane, pa morajo biti poplačane v štirih leti, je razvidno iz objave na spletnih straneh Ajpesa.