Novice Svet24

Podoben protest so priredili že pred petimi leti, a se doslej po besedah predstavnika Civilne iniciative Dravsko polje Milana Unuka ni še nič bistveno spremenilo. "Pogajamo se že dobrih deset let, ampak prišli smo le majhen korak naprej, saj so kmetje dobili minimalno odškodnino, ki pa ne zadošča," je pojasnil za STA.

"Ker se bodo ti pasovi še širili, se bojimo, da se bo naš degradiran položaj prenesel še na druga območja, zato želimo pravočasno opozoriti vlado in ministrstvo za kmetijstvo na naše težave," je povedal. "Veliko se pogovarjamo, a pravega posluha nismo imeli," je dodal.

Poudaril je, da je skupen interes tako kmetov kot države čista pitna voda. "Smo prvi, ki lahko vodo najbolj onesnažimo, a smo tudi prvi, ki danes vodo najbolj varujemo. Pri prometu in drugih še nismo nič naredili, sankcije veljajo samo za kmete," je povedal Unuk.

Shod za čisto pitno vodo so pripravile Civilne iniciative Dravsko polje, Dobrovce, Apaško polje in Ljubljana. Kmetje so se protesta udeležili z okoli sto traktorji in cisternami in če ne bodo uslišani, bodo po napovedih stopnjevali pritisk.

Andreja Seršen Dobaj/STA

Shod za čisto pitno vodo so pripravile Civilne iniciative Dravsko polje, Dobrovce, Apaško polje in Ljubljana.

"Zahtevamo od pristojnih organov, da nemudoma pristopijo k reševanju, v najkrajšem času to uredijo s prizadetimi strankami, torej koncesionarji, kmeti in ministrstvom. V kolikor ne, pridemo v Ljubljano," je dejal predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Po njegovih podatkih je na najožjih vodovarstvenih območjih v Sloveniji okoli 1400 hektarjev kmetijskih zemljišč oziroma okoli 500 kmetij, zato zahtevano povišanje odškodnin po njegovih ocenah ne bo bistveno vplivalo na proračun ministrstva.

"Predlagamo, da se to uredi tako kot v Avstriji. Tam so odškodnine tisoč evrov, kar bi znašalo 0,7 odstotka proračuna, ki je namenjen za kmetijske subvencije v tekočem letu," je pojasnil. Trenutno odškodnine na Štajerskem znašajo od 115 do 150 evrov.

Kmetje so na današnjem shodu zaman čakali kakšnega predstavnika ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je pa kmetijski minister Dejan Židan pred dnevi priznal, da problematika kmetovanja na vodovarstvenih območjih traja že vrsto let. Po njegovem prepričanju je vladi v pogovorih z vpletenimi kmetovalci v zadnjih letih uspelo urediti nekaj korakov za olajšanje kmetovanja na teh zemljiščih, gre pa za dolgotrajen proces. Naslednje operativno srečanje naj bi bilo marca.

Kmete je prišel podpret župan Hajdine Stanislav Glažar, ki je opozoril na odtekanje denarja, ki se zbere s t.i. vodno takso s strani lokalnih vodovodnih podjetij, iz občine. "Iz tega dela se v državni proračun steka kar nekaj sredstev, kmetje pa od tega nič ne dobijo," je povedal.

Po drugi strani v gibanju ZA Kidričevo poudarjajo, da je ogrožanje vodovarstvenega območja nesprejemljivo. "Kdo daje pravico kmetovalcem, da protestirajo na vodovarstvenem območju? Z njihovim delovanjem ravno oni, posredno ali neposredno, ogrožajo okolje, in to na območju pitne vode, iz katerega se pri nas oskrbuje več kot 70.000 ljudi," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal Vodja gibanja Branko Štrucl.