Slovenske železnice so zastarele. Vse od osamosvojitve se v železniško infrastrukturo praktično ni vlagalo. Nekateri tiri so še iz časa avstro-ogrskega imperija. Rezultat? Železniška infrastruktura je kot prvo zastarela in kot drugo na posameznih odsekih skoraj popolnoma obremenjena. 1,4 milijarde evrov vreden projekt izgradnje drugega tira politiko in javnost razburja že vse od osamosvojitve. Vrstile so se obljube vsakokratne oblasti, a do izgradnje ni prišlo. Gašperšič je že od nastopu funkcije infrastrukturnega ministrstva razburjal javnost in politiko z izjavami, da je drugi tir neizvedljiv, nato je retoriko spremenil in gradnjo podprl. A v pred dnevi je sledilo novo, neprijetno presenečenje. Gašperšič je namreč poudaril, da bi bilo za izgradnjo drugega tira smiselno prodati del Luke Koper in tako pridobiti prepotrebna finančna sredstva. Vlada naj bi se sicer s projektom prijavila na razpis za koriščenje denarja iz sklada Connecting Europe Facility (CEF), preostanek sredstev za izgradnjo pa bi pridobila z javno-zasebnim partnerstvom. A vprašanje je, če je kakšen zasebni investitor pripravljen sodelovati v takem projektu, ki na dolgi rok ne prinaša »bajnih« dobičkov, poudarjajo strokovnjaki. Projekt namreč še vedno nima zaprte finančne konstrukcije, minister pa se sooča z vse večjimi pritiski s strani koalicijske stranke Desus in Socialnih demokratov (SD). Pritiski na ministra so iz dneva v dan močnejši, po naših informacijah pa mu na vladi nihče več ne krije hrbta. Minister Mramor je z rebalansom proračuna dal vedeti, da država nima denarja. Podpore v svoji stranki pa praktično nima, je mogoče slišati iz več virov, kar pomeni, da če bi prišlo do interpelacije, je minister ne bi preživel.
V krizi tudi zdravstvo
Poleg železnic je pri nas v veliki krizi tudi zdravstvo. Po informacijah iz več različnih virov naj bi bilo predsedniku vlade Miru Cerarju in njegovi stranki SMC že nekaj časa jasno, da zdravstvena ministrica Milojka Kolar ni sposobna pripraviti in izvesti nujno potrebne zdravstvene reforme, ki je bila ena izmed Cerarjevih predvolilnih obljub. Od septembra lani je Kolarjevi uspelo proti sebi obrniti vse ključne akterje v zdravstvu. Ostala je brez podpore predsednika parlamentarnega odbora za zdravje ter nekdanjega ministra Tomaža Gantarja in direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca. Predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin zaradi slabega stanja v bolnišnicah grozi s stavko, do dela ministrice pa je kritičen tudi predsednik Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin. Velike težave ima Kolarjeva tudi znotraj lastnega ministrstva. Vse od začetka ministrovanja ji namreč ni uspelo najti primerne osebe, ki bi prevzela službo državnega sekretarja ter kandidata za direktorja direktorata za zdravstveno varstvo. Tako naj bi Miro Cerar začel iskati kandidata, ki bi nadomestil Kolarjevo. Največkrat se omenjata direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana Peter Požun, ki v stranki SMC vodi programski odbor za zdravstvo, in priznani imunolog Alojz Ihan.
Kakorkoli, veliko krivde za klavrno stanje v vladi nosi sam predsednik vlade Miro Cerar. Temeljna Cerarjeva napaka je, da ministrske ekipe oziroma vsaj ožje ekipe kandidatov ni imel sestavljene že pred volitvami. Zdaj po mnenju mnogih plačuje ceno svoje politične neizkušenosti, najkrajšo pa bodo znova potegnili državljani. Nekaj bi se ob tem lahko naučil od Grkov. Nova grška vlada je namreč prisegla že drugi dan po volitvah, delo pa je začela dan za tem.
