Kriminalisti tako preverjajo očitke o prirejanju oz. manipuliranju s podatki pri ukrepih za banke konec leta 2013 in lani. Država je namreč pri sanaciji NLB, NKBM, Abanke in Banke Celje pred obsežnimi dokapitalizacijami in prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank najprej razlastila obstoječe delničarje bank in izbrisala obveznosti bank do imetnikov podrejenih obveznic. V društvih malih delničarjev MDS in VZMD že dolgo opozarjajo na domnevne nepravilnosti pri izvedbi ukrepov za krepitev stabilnosti bank, predvsem pri določitvi kapitalske ustreznosti bank na podlagi izvedenih pregledov kakovosti aktive bank in obremenitvenih testov jeseni 2013. Očitki letijo tako na Banko Slovenije kot na takratno vlado oz. na ministrstvo za finance. Po nedavni objavi kolumne enega od prizadetih imetnikov podrejenih obveznic Tadeja Kotnika, v kateri ta na enem mestu združuje očitke Banki Slovenije in takratnim predstavnikom oblasti, je zadeva v politiki in javnosti leto in tri mesece po izvedbi prvih ukrepov dobila razsežnosti afere, guverner Banke Slovenije Boštjan jazbec pa se je znašel pod plazom kritik in vprašanj. Jazbec je očitke že večkrat odločno zavrnil in zagotovil, da je Banka Slovenije postopala povsem v skladu z veljavno zakonodajo in na podlagi dognanj neodvisnih zunanjih revizorjev pri izvedbi temeljitih pregledov bank. Argumente je predstavljal tudi v DZ in ne seji vlade, za zdaj pa še uživa zaupanje premierja Mira Cerarja in vladne ekipe. Poslanci po drugi strani že načrtujejo vrsto ukrepov za preiskavo takratnega dogajanja - od izredne seje DZ, prek preiskovalne komisije do forenzične preiskave.
Po objavi kolumne poziv k preiskavi
Društvo MDS je medtem vse pristojne organe že nemudoma po objavi Kotnikove kolumne pozvalo, naj v skladu s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in vodje ključnih oddelkov. Društvo je na policijo tudi uradno podalo naznanitev kaznivega dejanja s prošnjo, da se po uradni dolžnosti preveri sume storitve kaznivih dejanj. Najpomembnejše odločitve za prizadete delničarje in vlagatelje v bankah pa se bodo sprejemale na ustavnem sodišču, kamor so po uveljavitvi novele zakona o bančništvu, ki je bila pravna podlaga za državne ukrepe, pobude za presojo ustavnosti vložili tako stanovski združenji malih delničarjev kot varuh človekovih pravic, državni svet, okrožno sodišče in vrsta drugih. Ustavno sodišče je novembra lani odločilo, da se bo v postopku ustavne presoje zakona o bančništvu in novele tega zakona, ki je bila ena od podlag za razlastitev imetnikov podrejenih obveznic in delnic podržavljenih bank, z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU v Luksemburgu. Do odločitve Sodišča EU je ustavno sodišče postopek za oceno ustavnosti prekinilo.
