Predlog koncepta zakona o visokem šolstvu med drugim uvaja dva načina študija (polni in delni), predvideva šolnino, če študent študija ne bi pravočasno končal, ter na novo omogoča ustanovitev politehnik.
Za sindikate predlog koncepta slabši od prejšnjega
Kot je za STA povedal predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije (VŠS) Marko Marinčič, bi morala vlada izpolniti zaveze, ki jih je dala v socialnem sporazumu, in proračunsko postavko popraviti za 27 milijonov evrov. Namesto tega pa jih državni sekretar Peter Maček po eni strani poziva na cesto, po drugi pa poskuša ministrstvo na univerzo uvesti politiko "trde roke".
"Pod krinko avtonomije poskuša zaposlene in študente še bolj izločiti iz organov odločanja in univerze dokončno izročiti politično-akademskim klientelam," je prepričan. Opozoril je, da se prek upravnih odborov in poslovnih direktorjev povečuje tudi neposreden vpliv izvršne oblasti. V sindikatu so presenečeni, da ministrstvo prihaja z idejo, po kateri bi se vsi pedagoški delavci razen rednih profesorjev vsakih pet let znašli "na trgu dela".
V Sindikatu vzgoje, izobraževanje, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) ugotavljajo, da je najnovejši predlog koncepta visokošolskega zakona slabši od prejšnjega, ki ga je pripravila ekipa nekdanjega ministra Jerneja Pikala.
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je spomnil na lani julija podpisano izjavo o stopnji usklajenosti prejšnjega predloga zakona. Sviz bo tudi v novem konceptu zagovarjal rešitve iz prejšnje verzije, predvsem glede financiranja, je dodal.
Za univerze ključno financiranje
Na ljubljanski univerzi bodo predlog koncepta zakona o visokem šolstvu, ki ga je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport predstavilo v torek, preučili in nato podali mnenja. Je pa rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik menil, da bi za stabilnejše financiranje univerz morali imeti zagotovljene štiri ali petletne pogodbe z resornimi ministrstvi, in ne dve- ali triletnih, kot predvideva koncept novega visokošolskega zakona.
Tudi na primorski univerzi bodo podali mnenje po preučitvi koncepta. So pa izpostavili, da je za univerzo ključno vprašanje financ. Ob tem so opozorili na nerešeno vprašanje izenačitve neenakega finančnega izhodišča vseh treh javnih univerz, ki jo je povzročila uredba o financiranju iz leta 2011.
Po mnenju študentskih organizacij nov koncept precej posega v sedanjo ureditev
Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) se ne zdi prav, da se javnosti predstavlja "neusklajen predlog in po nepotrebnem širi informacije o ukrepih, za katere niti ni nujno, da jih bo končni predlog zakona sploh vseboval". Koncept pomeni precejšen poseg v trenutni sistem visokega šolstva kot tudi odmik od prejšnjega predloga zakona.
"Poleg samega načina priprave izhodišč zakona, pa je ta tudi v vsebini precej izključujoč do študentov: med drugim se študentom omejuje volilna pravica in vključevanje v soupravljanje visokošolskih zavodov," so prepričani v ŠOS.
Znova poudarjajo, da nasprotujejo vsakršni obliki šolnin, tudi vavčerjem, kjer se breme stroškov študija vali na študente. Na ŠOS bodo v prihodnjih dneh pripravili konkretno obrazložitev stališč k posameznim predlaganim ukrepom.
Podobno menijo v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru (ŠOUM). Trenutno so še zelo zadržani do predlaganih sprememb, saj je, kot so sporočili, še veliko nejasnosti, za katere si želijo dodatnih obrazložitev.
Nov visokošolski zakon mora upoštevati spremenjene razmere, v katerih deluje slovensko visoko šolstvo, poudarjajo in dodajajo, da gre predvsem za sistemske spremembe, in sicer bolonjsko reformo, preoblikovanje visokošolskega prostora z novimi zavodi in programom, načrtovane demografske spremembe in drugo.
