Premier Miro Cerar je po ponedeljkovem vrhu koalicije zagotovil, da bo vlada storila vse, da bo projekt gradnje drugega tira pravočasno, torej februarja, prijavila na razpis za evropska sredstva iz instrumenta za povezovanje Evrope (CEF). Kot je dejal, pri tem intenzivno razmišljajo o možnosti javno-zasebnega partnerstva, za financiranje s proračunskimi sredstvi pa trenutno ni možnosti.
A predstavnikov gospodarstva to ni prepričalo. "Zasebno partnerstvo za izgradnjo 27 kilometrov železniške proge ne pride v poštev, takšnega investitorja ni," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik sekcije pristaniških špediterjev pri združenju za promet na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Čedomir Bojanić. Prepričan je, da si država s takšnimi napovedmi trenutno kupuje mir in pridobiva čas.
Pritrdil mu je tudi Rok Svetek iz podjetja Adria Kombi. Kot je dejal, takšnih projektov običajno ne gradijo zasebni investitorji. Ti namreč želijo, da se jim investicija v določenem roku povrne in da ob tem še nekaj zaslužijo, infrastrukturni objekti, kot je železnica, pa se gradijo za 100 let. Dejal je tudi, da je v Evropi veliko javno-zasebnih partnerstev, predvsem pri gradnji avtocest, na koncu propadlo, npr. na Madžarskem.
Se pa gospodarstveniki strinjajo, da drugi tir nujno potrebujemo čim prej. Vlado in ministrstvo za infrastrukturo zato pozivajo, naj pristopita k izvedbi potrebnih postopkov za izgradnjo drugega tira, pri čemer način financiranja ne sme biti ovira, je povedal Igor Sep iz združenja za promet pri GZS.
"Vsi vemo, da je promet bistvenega pomena za evropsko gospodarstvo. Evropska pristanišča so motor razvoja, več kot tri četrtine trgovine EU se izmenja preko pristanišč," je navedel Sep. Pristanišča predstavljajo hrbtenico za oskrbo gospodarstva, zato mora biti zagotovljena ustrezna infrastruktura za odpremo blaga, tako cestna kot tudi železniška, je dodal.
V Sloveniji se je pristaniški blagovni promet po podatkih državnega statističnega urada med letoma 2004 in 2013 povečal za 42,5 odstotka, napovedi mednarodnega foruma za promet pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj pa kažejo, da se bo mednarodni tovorni promet do leta 2050 početveril, je povedal Sep.
Od ustrezne infrastrukture in prometa v Luki Koper so v Sloveniji odvisne številne dejavnosti in podjetja - od prevoznikov, špediterjev in logistov do skladiščenja blaga in spremljajočih dejavnosti. Takšnih družb je brez samostojnih podjetnikov v Sloveniji okoli 2500, zaposlujejo več kot 20.000 ljudi, ustvarijo pa okoli tri milijarde evrov prihodkov letno, je navedel Sep in spomnil tudi na pobrane carinske dajatve v Luki Koper.
Bojanić je dodal, da si drugega tira ne želijo le v Slovenskih železnicah in Luki Koper - želijo si ga tudi špediterji. Slovenske železnice in Luka Koper sta le dve podjetji v logistični verigi, sta le "vrh ledene gore", pod njima pa je vrsta podjetij, ki prepeljejo tovor. Opozoril je tudi, da se blagovni tokovi vzpostavljajo dolgoročno. "Pogodbe v logistiki se sklepajo dolgoročno," je dejal.
