Pomurski župani so namreč naravovarstvenikom, predvsem pa KPG, očitali, da zaradi njihovih zahtev protipoplavni ukrepi niso pravočasni ter na seji Sveta pomurske razvojne regije pred dvema tednoma od pristojnih na območjih za zaščito narave v Krajinskem parku Goričko in Nature 2000 zahtevali, "da pri sanaciji aktivno sodelujejo tudi pri iskanju rešitev za zaščito ljudi in ne samo za naravo". Vršilka dolžnosti direktorice KPG Stanka Dešnik je zanikala, da so zavarovana območja pri nujnem ukrepanju na slabšem. "Kadar gre za varovanje premoženja in ljudi ni nobenih razlik, pri tem s strani varstva narave ne moremo imeti nobenih ugovorov, drugo pa je seveda, ko potok ogroža travnik ali njivo, tam je zadeva malo drugačna," poudarja Dešnikova in dodaja, da dileme zanjo ni, kadar gre za kulturno krajino, pa je treba po njenem stvari urejati tako, da bosta pridobila oba, človek in narava.
Pridobivajo dovoljenja za posege v naravo
Na očitke županov, da z naravovarstveniki pogosto ne najdejo skupnega jezika, še odgovarja, da bodo morali za vse posege v naravo pač dobiti dovoljenja, ki jih očitno tudi pridobivajo, saj so skupne oglede na terenu že opravili in se pogovorili, kako naj stvari pripravijo in uredijo, da bodo v dobro naravi in človeku. Nekateri na hitro opravljeni posegi naj bi bili namreč nedopustni. "Nedvomno pa bo treba razmišljati širše in celostno urejati vsa porečja v Sloveniji, kjer so poplave, ker bomo te vedno imeli," je še dodala Dešnikova. Župani 11 občin, ki sodijo v KPG, so bili danes sicer bolj spravljivi, še vedno pa opozarjajo na birokratske ovire, s katerimi se morajo spopadati ljudje v parku. KPG, ki pokriva 105.000 hektarjev površin z 51.000 prebivalci, ob ohranjanju naravne in kulturne dediščine pa sta njegovi nalogi še upravljanje z območji Natura 2000 ter gradom in parkom kot kulturnim spomenikom. V desetih letih so izpeljali projekte, vredne 1,7 milijona evrov, imeli 142.000 obiskovalcev ter veliko storili za ohranjanje krajine, živalstva in rastlinstva, pa tudi za kulturo in umetnost. V viziji parka pa si želijo kakovostno bivanje, privlačno za obiskovalce, ter lepo in vitalno pokrajino, kjer bodo nastajali izdelki vrhunske kakovosti z višjo dodano vrednostjo.
Na koncu so se udeleženci srečanja znova strinjali, da morajo ljudje park sprejeti kot priložnost, ne oviro, pri čemer bi morali bolj upoštevati tudi želje prebivalcev ter razvijati partnerstvo z lokalnimi skupnostmi.
