V času proračunskih rebalansov in varčevanja se spotoma pozabi na človeške posledice sprejetih zakonov in političnih odločitev. Čeprav se razprava na prvi pogled zdi suhoparna in utemeljena na podlagi statistik, polnih brezimnih številk, vsaka zakonska sprememba vpliva na življenja vseh. V zdaj že večletnem obdobju postopne ekonomske stagnacije, ko je glede na podatke Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2013 14,5 odstotka oseb živelo pod pragom revščine in bi se ob primanjkljaju socialnih transferjev delež dvignil na 25,3, oziroma 42,3 odstotka, če se odbije tudi pokojnine.
Kljub ekonomskemu stanju v državi ostaja neizpodbitno dejstvo, da ima krojenje socialnih transferjev najbolj neposreden vpliv ravno na življenjski standard najbolj ogroženih delov družbe.
Velikokrat preslišana, čeprav množična, sta glas in revščina upokojenega prebivalstva. Statistični mesečni pregled lanskega decembra Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kaže na manjšo letno rast števila upokojencev. Medtem ko se je v predhodnih letih gibala med dvema in tremi odstotki, je lani znašala le en odstotek.
Slednje morebiti kaže odpor ljudi, v luči nepredvidljivega ekonomskega stanja, do hitrega vstopa v tretje življenjsko obdobje. Skupek vseh upokojencev je tako 608.885 ljudi, medtem ko število zavarovancev znaša 833.121. Neprijetna podrobnost je negativen trend prostovoljnih zavarovancev, katerih delež se je leta 2013 skrčil za četrtino.
Če k slednjemu dodamo še brezposelnost, ni presenetljivo, da se razmerje med zavarovanci in upokojenci slabša vse od leta 2009 in v zadnjem poročilu pokojninskega zavoda znaša 1,38. Vsak upokojenec se torej pokrije z 1,38 aktivnega delavca, kar je občutno zmanjšanje od rekordne vrednosti 1,71 iz leta 2008.
Naštete statistike prikazujejo le prvo, splošnejšo plat medalje. Drugo plat izražajo neto zneski pokojnin in njihova porazdelitev znotraj upokojene populacije. Povprečna starostna pokojnina je decembra znašala 613 evrov, poldrugi stotak manj od minimalne plače (789 evrov) in približno polovico povprečne neto plače (1004 evre). Čeprav nekateri starostniki prejemajo dosti višje zneske, najvišja pokojnina lanskega leta je nanesla 2345 evrov, kaže notranja porazdelitev zneskov drugačno stanje.
Več kot 60 odstotkov starostnih pokojnin je namreč nižjih od 700 evrov. Največji del, kar petina vseh prejemnikov starostnih pokojnin, se mora skozi mesec prebiti z zneskom med štirimi in petimi evrskimi stotaki. Obenem se mora prejemek razlagati ob navezi na življenjske okoliščine starostnikov. Vse zveze upokojencev, med katerimi prednjači ZDUS z več kot 200.000 člani, opozarjajo na težke okoliščine, s katerimi se njihovi člani srečujejo.
Petsto evrov pokojnine omogoča kolikor toliko dostojno življenje dvočlanskim gospodinjstvom, vendar se zaradi naravnega poteka okoliščin velik del upokojencev po smrti svojih življenjskih partnerjev znajde sredi ekonomske stiske. K temu ne pripomorejo pomanjkanje oskrbovanih stanovanj, prenasičenost domov za ostarele in proračunske luknje.
Ob nadaljevanju neizogibnega trenda staranja državljanov se Slovenija kot družba ne more izogniti srečanju s starostno problematiko. Raziskava Evrobarometra je pokazala, da četrtina vprašanih v Sloveniji meni, da so starostniki breme družbe. Nedvomno se lahko dotični tok misli poveže z ekonomskim stanjem v državi, v kateri mlajše generacije s težavo verjamejo, da bodo kadarkoli doživele vračanje vplačanih zneskov.
Ob koncu dneva se ob spoprijemu z vprašanji o socialni varnosti družbe postavi moralno, malone civilizacijsko vprašanje. Pokojninske dajatve predstavljajo za odtenek več od desetine letnega bruto domačega proizvoda; pomembna vrednota, ki odraža zrelo družbo, je ravno preskrba ogroženih skupin.
