Novice Svet24

Nekoč nogometaš, pozneje tesen sodelavec Boruta Pahorja, danes poslanec v državnem zboru. Šport in politika. Pokončnost in forma sta potrebni pri obeh.

Te izkušnje vidim predvsem kot življenjske mejnike, ki so potrebni za navdih in pogum za postavitev novih. Čeprav izhajam iz kulturniške družine, kjer sem ob očetu kiparju spoznaval umetnost, sem se že kot otrok pridružil navdušencem športa, predvsem nogometa. Tako sem pravzaprav rasel ob vrednotah, ki jih kolektivni športi razvijajo: ob borbenosti, premišljenosti, skrbi za kolektivno pripadnost in ob delitvi zaslug in odgovornosti za uspeh ali neuspeh. Politika me je pritegnila veliko pozneje.

Kako se počutite kot poslanec?

Počutim se krivega. Krivega za to, da se kot posameznik znotraj kolektiva naše družbe nisem sposoben uspešneje spopadati s frustracijami našega časa. A pri občutku krivde ne smem biti sam, vsak posameznik bi moral razmišljati o svoji vlogi in prispevku, o svojih pravicah in odgovornostih. Vendar sem optimist in borec. Trdno verjamem v to, da je junaštvo, predvsem v težkih časih, nalezljivo, in ker čutim odgovornost do ljudi, ki so mi zaupali svoj glas, se sleherni dan zavedam, da moram delati v dobro ljudi in odpirati ter reševati probleme, ki so že leta aktualni.

Arsen Perić/M24, osebni arhiv

Nazadnje ste pisali pismo županu MO Nova Gorica in rektorju Univerze v Novi Gorici, v katerem ju pozivate, naj se zavzameta za gradnjo univerzitetnega naselja v Novi Gorici. Se vam izbrana lokacija v Vipavi ne zdi primerna?

Nova Gorica mora ohraniti vlogo pokrajinskega središča, kar je, zgodovinsko gledano – vse od njenega nastanka ob izgubi Gorice kot naravnega in zgodovinskega središča –, tudi bila. In k temu sodi tudi univerza kot promotor znanja z možnostmi razvoja in vključevanja mladih v številne raziskovalne in znanstvene programe. Zavedati se moramo, kako občutljiv je ta del Slovenije in kako je tu pomembno krepiti slovenstvo. Študentje mi sami radi povedo, da bi pri dokončni selitvi univerze v Vipavo študentsko življenje najraje doživljali kar v Ljubljani ali pa bi se, kar je še najslabše, vozili domov, saj bi verjetno večina študentov prihajala iz različnih koncev Slovenije, domači študentje pa ne bi imeli možnosti druženja. V Novi Gorici bi nam ostali samo še igralniški gostje, kar bi mestu odvzelo pridih vitalnosti in ustvarjalnosti. Vipava je prekrasen in prijazen kraj in prenovljeni Lanthierijev dvorec, ki je del izjemne kulturne dediščine, potrebuje vsebino, a ne takšne, ki bi omejevala razvoj univerze kot pomembne vzgojne in raziskovalne inštitucije, ki krepi celoten goriški razvojni potencial.

Arsen Perić/M24, osebni arhiv

Ste močno povezani z Biljami – krajem, v katerem ste odraščali?

Sem. Čeprav imam službo v Ljubljani, sem tudi med tednom na Goriškem, konec tedna pa po navadi preživim doma v Biljah. Trudim se biti na razpolago ljudem, ki imajo predloge in pripombe k mojemu delu ali mi želijo zaupati svoje probleme v želji, da bi jim jih pomagal reševati. Počutim se najprej Primorec, nato Goričan, to pomeni, da se enako prijetno počutim v Novi Gorici kot Šempetru, Goriških brdih, Desklah ali v Braniku in drugih vaseh. Tu sem rojen, od tod so starši, babica in dedek, moji predniki, to pokrajino nosim v srcu in želim si, da bi se razvijala in cvetela.