V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) prav tako opozarjajo na vztrajno padanje število Zoisovih štipendistov. Leta 2013 je bilo tako število upravičenih do Zoisove štipendije 10.510, še leta 2010 pa je te štipendije prijemalo 13.170 dijakov in študentov. Vzrok za ta padec so spremembe pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij, ki so zaostrile pogoje za pridobitev teh štipendij. Tako na 1. stopnji bolonjskega študija kot obveznost predpisuje izjemni dosežek, kar je še posebej v družboslovju domala nemogoče, opozarjajo v organizaciji. Ministrstvo z zaostrovanjem pogojev za pridobitev štipendij in posledično nižjim številom štipendistov po navedbah ŠOU nadaljuje varčevalno politiko "na račun potencialnih in nadarjenih študentov in dijakov", so prepričani v ŠOU. Po njihovem mnenju postopki za izdajo odločb o prejemanju Zoisovih štipendij trajajo predolgo, zato predlagajo delno omilitev pogojev za pridobitev te štipendije. V ŠOU sicer pozdravljajo odločitev ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da se državne štipendije ponovno dodelijo tudi mladoletnim dijakom. A tudi prejemnikov državne pomoči iz leta v leto pada. Medtem ko so v letu 2011 podelili skupaj 51.411 štipendij, so jih leta 2013 zgolj 23.437.
Štipendijo prejemalo le 17 odstotkov študentov
Povprečna višina državne štipendije v letu 2013, ko jo je prejemalo 15.603 študentov, je znašala 192 evrov. Glede na to, da je vseh študentov več kot 90.000, pomeni, da je državno štipendijo prejemalo zgolj 17,2 odstotka študentov. Po raziskavi Euroštudent 2013 so znašali povprečni mesečni dohodki študenta 415,96 evrov, večinski delež (309 evrov ali 74,5 odstotka) so po navedbah ŠOU zagotovili starši, delo preko študentske napotnice in lastni prihranki študentov. Država pa je z nepovratnimi sredstvi zagotovila zgolj 75,21 evrov oz. 18 odstotkov. Državne štipendije so v primerjavi s povprečnimi mesečnimi stroški študenta tako prenizke in podeljene v premajhnem številu, so poudarili. V ŠOU v Ljubljani pričakujejo tudi, da bo ministrstvo ponovno ovrednotilo in presodilo politiko štipendiranja za deficitarne poklice, s tem pa tudi kriterije za določanje deficitarnosti, in premislilo, ali tovrstna politika res vodi v družbo ustvarjanja presežne vrednosti.
