V Ljubljani se je danes odvila konferenca o čezatlantskem trgovinskem in naložbenem partnerstvu (TTIP) v organizaciji gibanja Fokus 2031. Na konferenci so med drugim posebno pozornost namenili eni najbolj spornih točk bodočega sporazuma - področju hrane in kmetijstva.
Med EU in ZDA je na področju varne hrane nekaj temeljnih razlik. Tako se na primer EU osredotoča na varnost celotne prehranske verige, medtem ko ZDA bolj ali manj zanima le varnost izdelka "na koncu tunela", je pojasnil Robert Pederson iz platforme ARC2020. Različni so modeli ocenjevanja tveganj, bistvene razlike se pojavljajo tudi pri označevanju.
Tudi Strniša je priznala, da na področju hrane in kmetijstva med EU in ZDA obstajajo številne razlike. Slovenija je med tistimi evropskimi državami, ki je glede tega še posebej občutljiva. "Standardi morajo ostati," je poudarila.
Strniša je opozorila na slovensko ostro nasprotovanje gensko spremenjenim organizmom na domačem ozemlju ter na zahteve o jasnem označevanju vsebnosti teh organizmov tako v hrani kot v krmi. Sredstva za dekontaminacijo živil v EU niso dovoljena, zelo stroga so pravila o proizvodih iz kloniranih živali.
"Zaenkrat imamo iz Evropske komisije zagotovila, da pogajalci pri teh standardih ne bodo popuščali," je zagotovila državna sekretarka. Nenazadnje pa trenutno kaže, da bodo morali sporazum ratificirati vsi parlamenti držav članic EU.
Razpravo in ratifikacijo v nacionalnih parlamentih je kot nujno izpostavila direktorica slovenskega Greenpeacea Nina Štros. Opozorila je na moč korporacij v primerjavi s finančno obubožanimi državami, ki si še posebej na evropski strani trenutno predvsem želijo zagnati gospodarsko rast.
Še posebej bi nas po njenem moralo skrbeti, da se javna uprava manjša, s tem pa tudi število in usposobljenost kadrov, ki bi morali v razmerah svobodnejše trgovine izvajati nadzor. "Pa še politična volja je obnovljivi vir - enkrat je, drugič pa je ni", je opozorila Štrosova. Po njenem moramo nujno zagotoviti, da korporacije ne bodo postavljene nad nacionalne pravne rede posameznih držav.
Po mnenju Andreja Gnezde iz Umanotere je nastopil čas, da se razprava o TTIP prenese z ravni pavšalnih ocen - standardi se bodo znižali ali standardi se ne bodo znižali - na strokovno raven. "Imamo javno objavljen dosežen prostotrgovinski sporazum EU s Kanado, ki lahko služi kot osnova za analizo," je menil Gnezda. Tako bi morala vlada s svojimi organi po njegovem pripraviti analizo, kaj nam posamezne določbe tega sporazuma prinašajo, in se do njih opredeliti.
Strniša je sicer spomnila, da so v sporazumu s Kanado določeni kmetijski proizvodi opredeljeni kot občutljivi in zanje veljajo posebne določbe. Podobno pričakuje tudi pri TTIP.
Na splošno so govorci na današnji konferenci TTIP izpostavljali kot priložnost. Izvršna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik je ZDA in Evropo označila kot stara zakonca, ki se sicer dobro razumeta, a je njuno razmerje rahlo dolgočasno. TTIP bi lahko v odnos vnesel nekaj več romantike, je menila.
Jacques Pelkmans iz inštituta CEPS je med drugim opozoril, da je bil TTIP zastavljen kot zelo ambiciozen projekt, a je v pogajanjih veliko volje zbledelo. "Če res želimo spodbuditi gospodarstvo, moramo biti ambiciozni," je opozoril.
Da TTIP ne bo vodil do zniževanja standardov na nobeni strani, je zagotovil David Burger z ameriškega veleposlaništva. Cilj zaključiti pogajanja do konca letošnjega leta se mu sicer zdi zelo ambiciozen.
Slovenski evropski poslanec Lojze Peterle pa je menil, da ljudje želijo politična zagotovila, da TTIP ne bo vodil v zniževanje standardov, medtem ko podjetja potrebujejo predvidljivo situacijo in jasne pravne okvire. "Osnovni cilj je povečati obseg trgovine in vplivati na pozitiven gospodarski razvoj. Ob tem pa bo treba paziti, da se ne bodo zmanjšali standardi na področju varstva okolja in zdravja," je povedal o sporazumu.
Evropski poslanec je spomnil na vlogo Evropskega parlamenta v procesu oblikovanja in potrjevanja TTIP. Obravnava, ki jo parlament počasi začenja, se bo odvila v 12 odborih. Tudi Peterle sicer pričakuje končno ratifikacijo TTIP v nacionalnih parlamentih držav članic.
