Na radovljiško upravno enoto je bilo v letih 1991 in 1992 vloženih 581 denacionalizacijskih zahtevkov. Do danes jih je upravna enota rešila 578, od tega je 575 odločb že pravnomočnih. Tri postopke upravna enota še rešuje, zoper tri njene odločbe pa je bil sprožen upravni spor, je pojasnila načelnica radovljiške upravne enote Maja Antonič.
Eden izmed nerešenih zahtevkov se nanaša na zemljišče okoli Blejskega jezera, ki spada v priobalni pas in kjer je treba narediti parcelacijo, v drugem zahtevku pa upravna enota še ne more odločati, ker je treba predhodno odločiti o državljanstvu.
Tretji nerešeni zahtevek se nanaša na eno najbolj perečih denacionalizacijskih vprašanj v državi – zahtevek ljubljanske nadškofije za vrnitev 21.000 hektarjev podržavljenih nepremičnin, katerih velika glavnina leži na območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Med njimi so pokljuški gozdovi in zemljišča na območju Jelovice ter Bohinja.
»O zahtevku odločamo z delnimi odločbami, takoj ko je vse razjasnjeno, da se počasi premikamo proti koncu,« je povedala Antoničeva. Pojasnila je, da so zunaj TNP odločili že o 5300 hektarjih oziroma 88 odstotkih nepremičnin iz zahtevka, znotraj parka pa so odločili o 9900 hektarjih oziroma 66 odstotkih nepremičnin iz zahtevka.
Glavnina zahtevka se nanaša na gozdove, odločili pa so tudi že o območju kampa Zlatorog v Bohinju, nekaterih zemljiščih na obrežju Bohinjskega jezera in o okrepčevalnici Savica, glede katere je bila med nadškofijo in občino sklenjena poravnava. Skoraj vse delne odločbe so bile v prid nadškofiji, ki ji je bilo v naravi vrnjenih 5300 hektarjev zemljišč zunaj TNP in 9800 hektarjev znotraj parka.
Sprva so na upravni enoti menili, da se zemljišča znotraj parka, ki ležijo na zavarovanem območju, štejejo kot naravna dobrina in se ne vračajo v naravi. Vendar je leta 2004 pristojno ministrstvo odpravilo njihovo odločbo, pri tem pa pojasnilo, da zaščiteno območje parka ne spada v zakon o denacionalizaciji, ki govori o naravnih vrednotah.
Po tej pravni praksi nepremičnine vračajo v naravi, izdali so že na desetine delnih odločb. Ena izmed njih, ki se nanaša na del obrežja Bohinjskega jezera, kjer je čolnarna, še ni pravnomočna in je v pritožbenem postopku. »Priobalnega pasu ne vračamo, ker menimo, da gre za javno dobro. Poleg tega gre za zaščiteno območje po zakonu o vodah,« je pojasnila Antoničeva.
V reševanju je ostalo tudi še območje Triglavskih sedmerih jezer, slap Savica, pokljuško barje in nekaj zemljišč na Rudnem polju. Nepremičnin, ki so vpisane v register naravnih znamenitosti, naj prav tako kot priobalnega pasu in naravnih voda ne bi vračali v naravi. V naravi se prav tako ne vračajo nepremičnine, ki so javno dobro, na primer ceste.
Antoničeva računa, da bodo na upravni enoti vendarle še letos lahko zaključili vse denacionalizacijske postopke. Ti so se tako dolgo vlekli predvsem zaradi večkratnih sprememb zakona o denacionalizaciji, velikega obsega parcel, nasprotujočih si stališč strank in zlasti zaradi neenotne pravne prakse.
