Najprej so se pojavile govorice, da naj bi osumljeni v preteklosti že pomagal dvema bolnikoma, da sta se predčasno rešila tuzemskih muk. K temu so neznani viri dodali še informacijo, da naj bi imel zdravnik tudi težave z uživanjem psihotropnih učinkovin. Pozneje je predsednik komisije, ki je opravljala izredni nadzor nad tem primerom, dr. Jože Balažic za medije pojasnil, da nihče od sorodnikov zdravnika ni prosil, naj pomaga bolniku končati trpljenje. Predsednik komisije za medicinsko etiko dr. Božidar Voljč je bil v svojih izjavah v tem primeru nedvoumen: »Gre za umor iz nizkotnih razlogov.«
A nato je sledil obrat. Pred nekaj dnevi so iz UKC začele prihajati informacije, da ugotovitve komisije za zdravnika ne bodo tako obremenjujoče, kot je bilo slutiti v prvih dneh po izbruhu afere. Nato se je zdravnik dr. Ivan Radan odločil, očitno po nasvetu odvetnika Milana Krstića, javnosti razkriti in pojasniti svojo plat zgodbe.
Na dveh televizijskih programih je v sredo pojasnil, da je že dalj časa opozarjal na težave na intenzivnem oddelku nevrološke klinike. A ker odziva ni bilo, se je odločil za provokacijo. Tako je neozdravljivo bolnemu pacientu predpisal hkrati kalij in morfij. Morfij za lajšanje bolečin ter kalijev klorid za zaustavitev srca. Sestra, ki je morala zdravnikova navodila izvršiti, ga je dvakrat vprašala, ali se zaveda, kaj to pomeni, na kar ji je Radan odgovoril: »Da.« Nekaj minut zatem je srce pacienta prenehalo biti. A dr. Radan je v svojem televizijskem zagovoru pojasnil, da je pred tem poskrbel, da je kalijev klorid tekel mimo pacienta, in da naj bi bil pravi vzrok smrti bolezen. Za obdukcijo se ni odločil, ker naj bi sam vedel, kakšen je vzrok smrti, odgovornost pa preložil na svoje kolege in nadrejene, ki so imeli možnost odrediti obdukcijo, a tega ni nihče storil.
In ravno zaradi dejstva, da obdukcije ni bilo, se zna zgoditi, da ne javnost ne svojci pokojnika ne bodo nikoli izvedeli, kaj se je konec decembra v resnici zgodilo na intenzivnem oddelku nevrološke klinike. Dvom o resničnosti dogodkov so namreč zasejale tudi nekonsistentne izjave dr. Radana, ki je kljub trudu prepričati javnost, da je bolnik umrl zaradi končne bolezni, v intervjuju za Delo izjavil, da je bil vzrok smrti prevelika količina morfija.
Komisija, ki je opravila notranji strokovni nadzor nad primerom smrti bolnika na nevrološki kliniki UKC Ljubljana, zaradi pomanjkanja materialnih dokazov ni mogla z gotovostjo potrditi, da je kalijev klorid dejansko stekel v žilo 83-letnega bolnika, ki je konec lanskega leta umrl v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Hkrati komisija meni, da je verjetnost, da je bolnik dobil infuzijo kalijevega klorida, večja, kot pa da je infuzija tekla mimo bolnika.
Odločitev za odstop od obdukcije bolnika je bila po mnenju komisije glede na okoliščine napačna.
Predsednik komisije, ki je opravila izredni notranji nadzor nad primerom, Jože Balažic je pojasnil, da je bil za zdravnika najbolj obtožujoč element ta, da je sploh odredil, da se nastavi infuzija kalijevega klorida in se ta sproži na največjo hitrost oziroma moč.
Potrdil je tudi, da bi obdukcija, če bi bila opravljena, lahko z gotovostjo potrdila oziroma ovrgla sum, da je bolnik prejel infuzijo kalijevega klorida.
Strokovni direktor UKC Ljubljana Sergej Hojker je povedal, da so sprožili postopek za prenehanje delovnega razmerja omenjenemu zdravniku. Hojker se je odzval tudi na izjavo Radana, češ da je šlo za provokacijo in da je bil to njegov protest proti stanju na kliniki. Hojker meni, da ima vsak človek pravico protestirati, vendar pa v svoj protest ne sme vključiti bolnikov, sploh pa ne nezavestnih. Zato se je družini 83-letnega bolnika opravičil za vse travme, ki jih doživlja. To je nedopustno in neetično, je dodal.
Pomočnica generalnega direktorja za pravna vprašanja Meta Vesel Valentinčič je povedala, da so se odločili za odpoved delovnega razmerja zdravniku zaradi kršitve več zakonov. Tako je Radan s svojimi dejanji povzročil moralno škodo delodajalcu, kršil je zakon o zdravstveni dejavnosti, ki narekuje, da mora zdravnik pri svojem delu upoštevati svojo doktrino in etične predpise. Prav tako je kršil etični kodeks. »Ne smeš izpeljati svoje provokacije tako, da sprejmeš napačno medicinsko odločitev,« je dodala.
Po Hojkerjevem mnenju se v omenjenem primeru kaže tudi jasna odgovornost Bojane Žvan, predstojnice kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, ter Viktorja Šviglja, predstojnika intenzivnega oddelka nevrološke klinike. Zato je sprožil postopek za njuno zamenjavo. Poudaril je, da bi moralo biti to, da je zdravnik naročil infuzijo kalija bolniku, rdeči alarm za oddelek. Vodstvo intenzivnega oddelka bi moralo že na naslednji seji jasno razpravljati o tem dogodku, je prepričan strokovni direktor UKC Ljubljana in dodaja, da bi se prav tako morali odločiti za obdukcijo.
Na ignoriranje priznanja dr. Radana, da je uporabil kalij, so opozorili tudi na Zdravniški zbornici Slovenije, kjer od organov pregona pričakujejo temeljito preiskavo. Čeprav lahko razumemo, da so medicinske sestre dolžne spoštovati navodila zdravnikov, pa je treba opozoriti tudi na dejstvo, da imajo pravico zavrniti izvršitev zdravnikovih navodil, v kolikor vedo, da bi taka izvršitev pomenila kaznivo dejanje, zaradi česar del odgovornosti leži tudi na njih.
Če je Ivan Radan želel opozoriti na pomanjkljiv nadzor nad delom zdravstvenega osebja, mu je to zagotovo uspelo, saj se tako zdravniška zbornica kot ministrstvo za zdravje sprašujeta, kje so odpovedali varnostni mehanizmi v UKC. Tudi mi se sprašujemo, kjer so bili pred tem tragičnim dogodkom.
Kako se je odvijalo:
Med 8. in 9. uro dr. Radan v pogovoru z medicinsko sestro omeni kalijev klorid (KCl) in smrt pacienta.
Kontaktira pacientovo ženo, naj se pride poslovit, ker mož njenega obiska ob pol treh ne bo dočakal.
Dr. Radan postopno zvišuje odmerke morfija s 16 mg/uro do končne vrednosti 32 mg/uro. Zvišanja v dokumentaciji ne zabeleži.
Ob 13. uri trikrat pokliče medicinsko sestro in naroči, naj pripravi morfij in 100 ml kalijevega klorida.
Sestra ga dvakrat vpraša, ali res misli na dvomolarni čisti KCl, in dr. Radan ji pritrdi.
Sestri naroči, naj tega ne zabeleži.
Ob 13.10 nastopi nenadna smrt.
Doktor pospravi infuzijo kalija in jo vrže v smeti k sosednjemu pacientu.
Soprogi umrlega pojasni, da se mu obdukcija ne zdi potrebna, in podpiše odstop od obdukcije.
Svoje dejanje prizna tudi sodelavcem.
V preiskavi, ki je sledila, je dr. Radan pojasnil, da naj bi kalij prek usmerjevalnika pretoka (petelinček) speljal v dvojno podlogo, ki jo je namestil na rob bolnikove postelje. Zatrdil je, da pacient nikoli ni prejel kalija.
