Predsednik uprave NLB pojasnjuje, da so v 2014 v banki uspeli zmanjšati volatilnost četrtletnih rezultatov in tudi vpliv zadnjega četrtletja, ki je bil pred 2014 vedno izjemno negativen, na celoletno poslovanje.
V zadnjem četrtletju je sliko sicer nekoliko pokvaril izredni dogodek v Srbiji, povezan s poslovanjem Prvega faktorja Beograd, v katerem je banka 50-odstotna lastnica, drugo polovico pa ima v lasti SID banka.
Glede privatizacije NLB Medja ocenjuje, da bo do nje prišlo, saj bi bila drugačna odločitev negativno presenečenje.
Lastnika sta namreč pri dveh poslih posumila na goljufijo. Že od sredine lanskega leta potekajo preiskave, zamenjali so tudi vodstvo. Za zdaj Medja ocenjuje, da bo primer omejen le na Srbijo in da bo negativni vpliv na poslovanje ostal razmeroma majhen. V vsakem primeru pa namerava NLB z dejavnostjo faktoringa v Srbiji urejeno prenehati.
Medja ob tem izpostavlja, da bo tudi ob navedenem letni rezultat dober. Načrt za letos medtem še ni pripravljen za javno obravnavo, a po štirih dobrih četrtletjih 2014 v banki ciljajo še na štiri stabilna četrtletja v 2015.
Izboljšanje rednega poslovanja za skupino NLB v letu 2014, torej rezultata pred slabitvami in brez enkratnih dogodkov, je po oceni prvega moža banke deloma posledica pozitivnih učinkov dokapitalizacije in drugih ukrepov za krepitev stabilnosti banke, kot je denimo izbris podrejenih obveznosti. Ti učinki naj bi predstavljali dobro četrtino omenjenega rezultata.
Večji del izboljšanja (v devetih mesecih 2014 je rezultat pred oslabitvami in rezervacijami skupine znašal nekaj manj od 160 milijonov evrov, kar glede na enako obdobje 2013 pomeni izboljšanje v višini 100 milijonov evrov) pa odpade na ukrepe na področju stroškovne racionalizacije in na področju prihodkov.
Izboljšanje rednega poslovanja za skupino NLB v letu 2014, torej rezultata pred slabitvami in brez enkratnih dogodkov, je po oceni prvega moža banke deloma posledica pozitivnih učinkov dokapitalizacije in drugih ukrepov za krepitev stabilnosti banke, kot je denimo izbris podrejenih obveznosti.
Stroški na ravni skupine so bili v devetih mesecih 2014 v primerjavi z istim obdobjem 2013 nižji za osem odstotkov, neto neobrestni prihodki so ostali stabilni, obrestni prihodki so zrasli, kar nekaj nenačrtovanih prihodkov pa je banka ustvarila s prodajo nestrateških vrednostnih papirjev.
Medja izpostavlja še nadaljnjo krepitev denarnih vlog, visoko likvidnost banke, rast tržnih deležev kljub še vedno neugodnim razmeram in kapitalsko ustreznost, ki je na konsolidirani ravni s 16-odstotnim količnikom najbolj kakovostnega kapitala nad pričakovanimi zahtevami Evropske centralne banke (ECB). Program preobrazbe banke se bliža koncu, od 26 projektov so jih izvedli tri četrtine.
V bilancah pa še naprej izstopa visok delež slabih terjatev. Ta ostaja na ravni skupine pri okoli 25 odstotkih, pri čemer NLB, tako kot ostale banke, prejemnice državne pomoči, slabih posojil, ki imajo izvor zunaj Slovenije, ni mogla prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank.
Delež se sicer malenkost zmanjšuje, prav tako pa so te slabe terjatve v treh četrtinah pokrite z rezervacijami, a v banki bi si želeli trend zmanjševanja okrepiti. Banka je uspešno zaključila vrsto prestrukturiranj, vendar teh terjatev, glede na zahteve evropske previdnostne regulative, banke vsaj še eno leto po zaključku prestrukturiranja ne morejo prekategorizirati v neproblematične.
Lani v celotnem letu je NLB po trenutnih podatkih odobrila za več kot 300 milijonov evrov povsem novih posojil, medtem ko je bilo skupaj s podaljšanji in reprogrami obstoječih posojil za dobro milijardo evrov.
Zato v NLB pričakujejo, da se bo učinek v letu 2014 zaključenih prestrukturiranj v bilancah odrazil šele letos in pozneje. Želja je, da bi obseg slabih posojil oklestili za vsaj pet odstotkov oz. približno 500 milijonov evrov na leto, tako da bi že letos padel pod 20 odstotkov.
Vendar pa je treba za to na drugi strani vlagati tudi veliko dela v vzdrževanje skupnega obsega posojil. Lani v celotnem letu je NLB po trenutnih podatkih odobrila za več kot 300 milijonov evrov povsem novih posojil, medtem ko je bilo skupaj s podaljšanji in reprogrami obstoječih posojil za dobro milijardo evrov.
Investicijsko povpraševanje s strani podjetij je po Medjevi oceni še vedno šibko, čeprav se vsaj pri izvoznikih že opažajo nekatere nove investicije v opremo in širitev oz. posodobitev proizvodnje. Medja upa tudi na zagon državnih investicij ter naložbe v energetsko učinkovitost stavb.
Na srednji rok si v NLB želijo, da bi lahko na leto odobrili okoli 800 milijonov evrov novih posojil, kar bi pomenilo vzdržno, a ne pretirano kreditno rast. Vendar pa trg tega trenutno še ne dovoljuje. V NLB se sicer osredotočajo na mala in srednja podjetja, pri večjih pa so v teku predvsem številni postopki finančnega in po Medjevem mnenju pogosto še pomembnejšega poslovnega prestrukturiranja.
Glede privatizacije NLB Medja ocenjuje, da bo do nje prišlo, saj bi bila drugačna odločitev negativno presenečenje. Scenarij, ko bi država ohranila kontrolni delež v banki, je po oceni strokovnjakov vprašljiv s stališča cene.
V vsakem primeru pa interes za banko po njegovem mnenju bo, odvisen pa bo tudi od letošnjega poslovanja. NLB je namreč še zadnja večja bančna skupina v regiji v državni lasti. Kupec mora po njegovem mnenju ponuditi največ tako z vidika cene kot nadaljnjega razvoja banke.
